Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Dibrova v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, kar Moskva označuje za nov strateški napredek sredi intenzivnih spopadov na več frontah. Napredovanje ruskih sil se odvija vzporedno s stopnjevanjem diplomatskih pritiskov s strani Kremlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev za podpis kakršnega koli mirovnega sporazuma z Moskvo potrebuje javni mandat, ki bi ga po njegovih besedah zagotovile le nove volitve. Lavrov trdi, da mora biti nova ukrajinska vlada izvoljena na zakonitem in vključujočem glasovanju, preden se lahko formalno konča konflikt. Predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so trenutno preložene zaradi veljavnega vojnega stanja, kar Moskva uporablja kot argument za izpodbijanje legitimnosti trenutnih ukrajinskih oblasti pri sklepanju dolgoročnih mednarodnih zavez. Do teh izjav prihaja v času, ko so mirovni pogovori, ki so v preteklosti potekali v Turčiji, povsem zastali, na terenu pa se vrstijo napadi z droni in siloviti kopenski spopadi. Ruska stran s temi zahtevami še dodatno zaostruje pogoje za morebitna prihodnja pogajanja, medtem ko na bojišču nadaljuje s poskusi okupacije dodatnih ozemelj v regiji Donbas.

Ruski predsednik Vladimir Putin in iranski predsednik Masud Pezeškian sta v torkovem telefonskem pogovoru podrobno pregledala trenutno stanje bilateralnih odnosov in napredek pri izvajanju skupnih sporazumov. Voditelja sta poudarila pomen nadaljnje širitve sodelovanja med Moskvo in Teheranom na različnih področjih, kar sledi predhodnim prizadevanjem obeh držav za vzpostavitev tesnejših strateških vezi. Pogovori so bili osredotočeni na pregled strateških dogovorov, ki so bili sklenjeni v zadnjem obdobju, pri čemer sta obe strani izrazili zadovoljstvo nad dinamiko implementacije projektov. Srečanje na daljavo predstavlja nadaljevanje intenzivnega dialoga, ki vključuje tako vprašanja regionalne varnosti kot tudi gospodarsko povezovanje v luči spreminjajočih se mednarodnih okoliščin.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Kremlj je izjavil, da mu ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj naj bi se ta res zgodil. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub provokacijam Kijeva, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin ohranjata dialog, ki temelji na zaupanju. Vjačeslav Volodin je dejal, da poskusa napada na rezidenco ni mogoče odpustiti Kijevu, ukrajinski predsednik Zelenski pa naj bi s sovražnostmi ohranjal oblast. Trumpov odposlanec je poskus napada označil za 'neokusnega'.

Ameriški kinološki klub (AKC) je v torek uradno razširil svoj seznam priznanih pasem s tremi novimi člani, ki bodo od leta 2026 lahko sodelovali na številnih razstavah v Združenih državah Amerike. Med novinci so pasme z različnih koncev sveta: francoski lovski pes basset fauve de Bretagne, ruski toy ter terier, poimenovan po nekdanjem ameriškem predsedniku Teddyju Rooseveltu. Priznanje teh pasem bo verjetno povečalo njihovo prepoznavnost in priljubljenost med ljubitelji hišnih ljubljenčkov. Basset fauve de Bretagne je čvrst in družaben nizkonogi lovec, ki izvira iz 16. stoletja. V Združenih državah Amerike se je pasma začela uveljavljati po letu 2001, ko je trenerka Cindy Hartman iz Južne Karoline uvozila prve mladiče iz Francije. Poleg lovskih nalog se pasma danes uporablja tudi kot terapevtski pes za opozarjanje na zdravstvene težave. Ruski toy, ki izvira iz obdobja hladne vojne, in terier Teddyja Roosevelta dopolnjujeta trojico, ki bo odslej deležna polne podpore in registracije pri najstarejši ameriški kinološki organizaciji.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Srbski nogometni strokovnjak Srđan Blagojević je sklenil dogovor z ruskim prvoligašem Rubinom iz Kazana, kjer bo vodenje ekipe uradno prevzel januarja 2026. Novico o novem angažmaju nekdanjega stratega beograjskega Partizana je prvi razkril ruski novinar Ivan Karpov. Blagojević se v Rusijo seli po burnem obdobju v srbski prestolnici, kjer se je njegova pot pri črno-belih končala s predčasno prekinitvijo sodelovanja in posledičnim pravnim sporom. Novi trener Rubina je bil pred sklenitvijo pogodbe s klubom iz Tatarstana omenjen tudi kot morebitni kandidat za klop moskovskega Spartaka, vendar se je vodstvo Rubina hitreje odzvalo in si zagotovilo njegove storitve. Prihod Blagojevića v Kazan predstavlja poskus stabilizacije ruske ekipe, ki v tamkajšnji premier ligi išče pot do boljših rezultatov. Za trenerja pa selitev v Rusijo pomeni nov začetek po neuspešni epizodi pri Partizanu, ki jo je zaznamovala enostranska odpoved pogodbe s strani kluba.

Potniško letalo ruske letalske družbe Ural Airlines na letu U6-774 iz Carigrada je 30. decembra varno pristalo na letališču Koltsovo v Jekaterinburgu. Polet, ki so ga nekateri mediji zaradi nejasnosti pri sledenju in preteklih zamud označili za »let duha«, se je zaključil v skladu s podatki letališkega informacijskega sistema. Pristanek predstavlja stabilizacijo operacij po obdobju logističnih težav, ki so pestile ruske prevoznike na progah med Turčijo in Rusijo. V zadnjih mesecih so ruske letalske družbe beležile pogoste tehnične težave in zamude pri poletih iz turških letovišč, kar je povzročalo precejšnjo nervozo med potniki. Kljub predhodnim ugibanjem o usodi omenjenega leta je letalo doseglo cilj brez poročanih incidentov ali dodatnih zapletov. Dogodek poudarja pomen vzdrževanja rednih letalskih povezav v regiji kljub povečanim operativnim pritiskom na ruski letalski sektor.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek podpisal odlok, ki določa množičen vpoklic vojaških rezervistov za potrebe zaščite kritične infrastrukture v državi. Ukrep se osredotoča na zagotavljanje varnosti ključnih objektov, ki so po ocenah Kremlja izpostavljeni morebitnim grožnjam. Ta poteza pomeni dodatno krepitev ruskih obrambnih zmogljivosti in vključevanje civilnih kadrov z vojaškimi izkušnjami v aktivno varovanje objektov strateškega pomena. Podrobnosti odloka predvidevajo, da bodo rezervisti opravljali naloge varovanja in podpore na območjih, kjer se nahajajo energetska, transportna in komunikacijska vozlišča. Odločitev sovpada z naraščajočimi napetostmi in potrebo po dodatni zaščiti zaledja, medtem ko Rusija nadaljuje svoje vojaške operacije. Izvajanje vpoklica bo potekalo prek regionalnih vojaških uradov, ki so zadolženi za koordinacijo z državno upravo.

Beloruske oblasti so v torek objavile videoposnetek, ki prikazuje namestitev ruskega hipersoničnega raketnega sistema Orešnik na njihovem ozemlju. Gre za napreden raketni sistem z jedrsko zmogljivostjo, ki ga je Rusija nedavno prvič uporabila v spopadih v Ukrajini. Ta poteza pomeni neposredno krepitev ruskih vojaških zmogljivosti na zahodni meji, kar povečuje strateško grožnjo državam članicam zveze Nato, predvsem tistim v vzhodni Evropi. Objava posnetkov sledi prejšnjim poročilom o pripravah infrastrukture za sprejem tovrstnega orožja. Namestitev sistema Orešnik v Belorusiji omogoča Moskvi hitrejše odzivanje in širši doseg ciljev v Evropi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti in demonstracijo moči, s katero želi Kremelj odvrniti Zahod od nadaljnje podpore Ukrajini. Belorusija s tem dejanjem še tesneje povezuje svojo obrambno politiko z rusko, kar potrjuje njeno vlogo ključne zaveznice v trenutnem konfliktu.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Tožilstvo v Münchnu je zaključilo preiskavo proti ruskemu milijarderju uzbeškega rodu Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen pranja denarja in kršenja nemške zakonodaje o zunanji trgovini v povezavi s sankcijami Evropske unije. Postopek se je končal, potem ko je Usmanov privolil v plačilo globe v višini štirih milijonov evrov v državni proračun ter donacijo omih milijonov evrov v dobrodelne namene. Skupni znesek v višini 12 milijonov dolarjev je omogočil ustavitev kazenskega pregona brez priznanja krivde. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil pod drobnogledom nemških organov zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti in neupoštevanja omejevalnih ukrepov, ki jih je EU uvedla po ruskem napadu na Ukrajino. Njegovi odvetniki so ves čas zavračali očitke o pranju denarja in poudarjali, da so bile preiskave politično motivirane. Odločitev tožilstva o poravnavi pomeni konec enega najodmevnejših pravnih primerov proti ruskim oligarhom v Nemčiji.

V ruskem mestu Krasnodar sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 30. decembra 2025 ranjena dva moška. Po podatkih operativnega štaba Krasnodarskega kraja sta bila moška hospitalizirana z oskolčnimi ranami, potem ko so na območje padli deli sestreljenih ali strmoglavljenih letalnikov. Zdravstveno osebje poškodovancema nudi vso potrebno oskrbo, dodatnih informacij o njunem stanju pa uradni viri niso podali. Napad se je zgodil v času stopnjevanja uporabe brezpilotnih letalnikov v rusko-ukrajinskem konfliktu, pri čemer so cilji v Krasnodarski regiji postali redna tarča ukrajinskih sil. Gre za neposredno nadaljevanje podobnih incidentov v tej regiji, kjer so bili v preteklih mesecih prav tako zabeleženi napadi na stanovanjske objekte in kritično infrastrukturo. Ruska stran je ob tem sporočila, da so njihove obrambne enote delovale proti večjim skupinam dronov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Gruzijski obmejni organi so začeli množično zavračati vstop ruskim državljanom, ki imajo v svojih potnih listih kot kraj rojstva naveden Krim ali določene dele Luganske oblasti. Po poročanju več virov, vključno s platformo Krysha TurDoma, so se potniki na nedavnih letih spopadli s prepovedjo vstopa, ko so uradniki pregledali njihove identifikacijske dokumente. Ukrep se nanaša predvsem na osebe z dokumenti, ki jih Gruzija in večji del mednarodne skupnosti obravnavata kot sporne zaradi statusa omenjenih ozemelj. Incidenti so povzročili precejšnje nevšečnosti ruskim turistom, ki so načrtovali potovanje v državo. Gruzija s tem dejanjem utrjuje svojo politiko nepriznavanja ozemeljskih sprememb, ki so posledica ruskih vojaških posredovanj v Ukrajini. Čeprav uradni Tbilisi še ni podal podrobnega pojasnila o morebitnih spremembah vstopne politike, praksa na mejnih prehodih nakazuje na poostren nadzor nad dokumenti, izdanimi ali povezanimi z okupiranimi ozemlji Ukrajine.

Oblasti v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so zaradi stopnjevanja sovražnosti in približevanja frontne črte odredile obvezno evakuacijo prebivalcev iz 45 naselij v dvanajstih občinah. Ukrep je bil sprejet zaradi neposredne nevarnosti za civilno prebivalstvo, saj se ruske sile vztrajno pomikajo proti strateško pomembnim mestom v regiji. Guverner regije je poudaril, da je prednostna naloga zaščita človeških življenj, saj so omenjena območja pod stalnim topniškim in zračnim ognjem. Lokalne službe so že začele z organizacijo prevozov in namestitev za tiste, ki nimajo lastnih možnosti za umik. Evakuacija se nanaša predvsem na družine z otroki in starejše osebe, ki so na območjih spopadov najbolj ranljivi. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z močnim pritiskom agresorja, hkrati pa poskušajo preprečiti humanitarno katastrofo v naseljih blizu frontne črte.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.