Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se na Floridi sestala na kritičnem vrhu, namenjenem oblikovanju novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je potekalo v času povečanih napetosti in ruskih zračnih napadov na Kijev. Trump je po pogovorih z ukrajinsko delegacijo napovedal, da bo o rezultatih in predlogih prek telefona obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran je na diplomatsko dogajanje odgovorila z zadržanostjo in opozorili. Vladimir Putin je Trumpu sporočil, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče do mirovnih pogajanj, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco. Čeprav Kijev vpletenost v incident zanika, je dogodek vnesel nov element nezaupanja v že tako zapleten proces. Trump je ob tem izrazil jezo zaradi incidenta in podvomil o določenih obveščevalnih podatkih, kar kaže na krhko naravo trenutnih diplomatskih prizadevanj. Medtem ko se svetovni voditelji spopadajo z realno politiko, so dogodek v Peruju zaznamovali tudi lokalni šamani, ki so v svojem letnem obredu napovedali resne zdravstvene težave za Donalda Trumpa in nadaljevanje globalnih konfliktov. Kljub ezoteričnim napovedim ostaja ključno vprašanje, ali bosta Trump in Zelenski uspela najti skupni jezik za ustavitev sovražnosti, ki bi bil sprejemljiv tudi za Moskvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Armensko sodišče je odločilo, da se ruskega poslovneža Samvela Karapetjana premesti v hišni pripor. To je potrdil News.am 30. decembra 2025.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksandr Sirski je sporočil, da je za Ukrajino sprejemljiva omejitev vojske na 800.000 pripadnikov. Po njegovih ocenah ta številka zagotavlja učinkovito obrambo države v primeru nadaljnje ruske agresije in hkrati omogoča vzdržen sistem mobilizacije. Medtem ko se Kijev ukvarja s strateškimi vprašanji obrambe, je predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da se Ukrajina ne more enostavno umakniti z okupiranih ozemelj, saj bi to pomenilo kršitev nacionalne zakonodaje. Kot morebiten kompromis je izpostavil vzpostavitev proste ekonomske cone s posebnimi pravili na teh območjih. Na okupiranih ozemljih so ruske sile po več kot treh letih ponovno odprle gledališče v Mariupolu. Objekt je bil uničen v ruskem zračnem napadu leta 2022, v katerem je pod ruševinami umrlo veliko število civilistov, ki so tam poiskali zatočišče. Odprtje gledališča je v Kijevu sprožilo ostre odzive, saj dogodek označujejo za nespoštljivo dejanje do žrtev masakra. Hkrati Rusija krepi svoje vojaške zmogljivosti, saj naj bi bil raketni sistem Orešnik pripravljen za morebitno uporabo, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je poudaril, da je odprt za srečanje v katerem koli formatu.

Ukrajinske sile so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na območju Novgorodske oblasti, kjer se nahaja rezidenca ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko ruski vojaški analitiki, kot je Andrej Maročko, trdijo, da je pri napadu neposredno sodelovalo zavezništvo Nato z zagotavljanjem satelitskih podatkov in koordinat, nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič navaja drugačne motive. Po njegovih besedah tarča ni bila predsedniška rezidenca, temveč objekt za upravljanje strateških jedrskih sil, kar bi po ruski doktrini lahko pomenilo povod za jedrski odziv. Uradni Kijev je vpletenost v napad zanikal, ruska stran pa dogodek interpretira kot poskus spodkopavanja morebitnih mirovnih pogajanj. Ruski strokovnjaki poudarjajo, da so bili pri usmerjanju dronov uporabljeni napredni sistemi geolociranja, ki jih ukrajinska vojska po njihovih navedbah ne bi mogla upravljati brez zahodne pomoči. Dogodek je dodatno zaostril že tako napete odnose med Rusijo in Zahodom, zlasti v luči nedavnih opozoril o jedrski pripravljenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago napovedal možnost podpore novim obsežnim zračnim napadom na Iran. Trump je poudaril, da Washington ne izključuje vojaškega posredovanja, če bo Teheran nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov in jedrskega programa. Izjava prihaja po junijskem vojaškem sodelovanju ameriških sil z Izraelom v napadih na iranske cilje, kar je dodatno zaostrilo odnose na Bližnjem vzhodu. Kremelj se je na napovedi odzval s pozivom k mednarodni zadržanosti in opozoril pred stopnjevanjem napetosti v regiji. Ruski predstavniki so izpostavili nevarnost širšega konflikta, medtem ko je svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Ali Hameneja, Šarkani, na družbenih omrežjih napovedal takojšen odgovor na morebitno agresijo. Incident odraža zaostreno varnostno dinamiko po nedavni dvanajstdnevni vojni med Izraelom in Iranom, ki je pustila globoke posledice v regionalni stabilnosti.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Oblasti v ukrajinski Černigovski oblasti so zaradi nenehnega ruskega obstreljevanja odredile obvezno evakuacijo prebivalcev iz 14 naselij v obmejnih skupnostih. Odločitev so sprejeli po stopnjevanju napadov z ruske strani meje, ki resno ogrožajo varnost civilnega prebivalstva na tem območju. Lokalna uprava je poudarila, da je umik prebivalcev na varnejša območja nujen zaradi vsakodnevnih napadov, ki uničujejo infrastrukturo in stanovanjske objekte. Evakuacija se nanaša na vasi, ki se nahajajo neposredno ob meji z Rusko federacijo, kjer so razmere v zadnjem času postale nevzdržne. Pristojne službe so že začele izvajati načrt logistične pomoči za tiste, ki nimajo lastnega prevoza ali namestitve v notranjosti države. Ukrep odraža širšo strategijo ukrajinske vlade za zaščito civilistov v bližini frontnih črt in državne meje, kjer so spopadi najostrejši.

Poljski premier Donald Tusk je v izjavi za javnost razkril, da so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na napotitev svojih oboroženih sil v Ukrajino. Gre za ključen premik v ameriški zunanji politiki, saj bi ameriški vojski zaupali vlogo zagotavljanja varnostnih jamstev po morebitnem zaključku oboroženega konflikta. Tuskove navedbe, ki jih povzema časnik Wiadomosci, so v nasprotju s prejšnjimi uradnimi stališči Washingtona, ki so napotitev vojakov zavračala in poudarjala, da mora glavno breme povojne varnosti prevzeti Evropa. Ruska federacija medtem vztraja pri ostrem nasprotovanju prisotnosti kakršnih koli tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju intenzivnih diplomatskih premikov in prilagajanja ameriške strategije pod vodstvom Donalda Trumpa. Čeprav so se v preteklosti pojavljali dvomi o nadaljnji ameriški podpori, najnovejše izjave poljskega premierja nakazujejo na oblikovanje konkretnejših varnostnih mehanizmov za stabilizacijo regije. Odločitev o namestitvi ameriških enot bi pomenila neposreden angažma ZDA na terenu, kar korenito spreminja dosedanjo doktrino vojaške pomoči, ki je temeljila predvsem na dobavi orožja in opreme.

Ruske sile so v torek izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v ukrajinski regiji Odessa. Po navedbah podpredsednika vlade Oleksija Kulebe sta bili v napadih na črnomorski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk poškodovani dve civilni ladji, namenjeni prevozu žita, ter spremljajoči pristaniški objekti. Ukrajinska mornarica je potrdila, da so bili napadi usmerjeni neposredno v ključna trgovska vozlišča, ki so po uničenju ali okupaciji drugih ukrajinskih pristanišč postala bistvena za izvoz kmetijskih pridelkov. Operacija, ki je vključevala več valov dronov, po dostopnih informacijah ni povzročila človeških žrtev, je pa povzročila materialno škodo na objektih, ki so ključni za delovanje ukrajinskega pomorskega koridorja. Ta incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije spodkopavanja ukrajinske gospodarske stabilnosti prek sistematičnega uničevanja logističnih poti v Črnem morju. Odessa s svojimi tremi pristanišči ostaja zadnje večje okno Ukrajine v svet, zato so ti objekti nenehno pod pritiskom ruskih zračnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci stopnjevanja ruskih napadov na Kijev in napetosti po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Trump je po pogovorih izrazil namero, da bo o mirovnih predlogih opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom, čeprav je Kremelj že napovedal revizijo svojega stališča do mirovnih pogajanj. Ob robu diplomatskih prizadevanj so se v Peruju zbrali jasnovidci, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Med prerokbami so se znašle napovedi o resni bolezni Donalda Trumpa, naravnih katastrofah in nadaljnjem zaostrovanju globalnih konfliktov. Ritual, pri katerem so šamani uporabljali podobe Trumpa, Putina, Zelenskega in Xi Jinpinga, odraža visoko stopnjo negotovosti, ki trenutno vlada v mednarodni politiki predvsem zaradi nepredvidljivosti mirovnega procesa v Ukrajini.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News po srečanju izpostavil, da Ukrajina brez podpore Združenih držav Amerike ne more zmagati v vojni proti Rusiji. Poudaril je, da so bili njuni pogovori o mirovnem okviru konstruktivni, vendar je hkrati izrazil nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Srečanje je bilo ključnega pomena za oblikovanje novega mirovnega načrta v 20 točkah, ki bi lahko končal skoraj štiri leta trajajoč konflikt. Ameriški predsednik Donald Trump je srečanje opisal kot pozitivno, čeprav so pogovori potekali v senci nedavnih napetosti zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Zelenski je v izjavah za javnost ponovno poudaril, da je usoda ukrajinske obrambe neposredno odvisna od odločitev Washingtona glede prihodnje vojaške in finančne pomoči.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja Telegram objavil neposredne grožnje s smrtjo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v svojem zapisu uporabil vrsto žaljivk in makabričnih prispodob, med drugim pa je izjavil, da ukrajinskemu voditelju »smrt z gosnjo že piha za ovratnik«. Njegove izjave so sledile božičnemu nagovoru Zelenskega, ki ga je uradna Moskva interpretirala kot sovražnega do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski politik, ki je znan po svoji radikalni retoriki od začetka invazije na Ukrajino, je v objavi namigoval na neizbežen konec ukrajinskega predsednika. Napad na Zelenskega predstavlja nadaljnje zaostrovanje sovražne diplomacije med državama v času, ko se v mednarodni javnosti sicer razpravlja o morebitnih novih mirovnih načrtih. Po navedbah nemške tiskovne agencije DPA so tovrstni izbruhi nekdanjega ruskega predsednika postali del širše propagandne strategije Kremlja za notranjo in zunanjo politično rabo.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcioniranih oseb umaknilo Aleksandro Buriko, nekdanjo namestnico predsednika uprave ruske državne banke Sberbank. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), pomeni konec omejitev, ki so bile za Buriko uvedene leta 2022 v okviru širših ukrepov proti ruskemu finančnemu sektorju po invaziji na Ukrajino. Buriko je bila med člani upravnega odbora Sberbank, ki so institucijo zapustili kmalu po začetku vojaške agresije maja 2022. Čeprav ameriške oblasti niso podale uradne utemeljitve za umik sankcij, gre za redko potezo v času, ko Washington sicer stopnjuje pritisk na rusko naftno in bančno infrastrukturo. S tem korakom so bili odmrznjeni njeni morebitni premoženjski deleži v ZDA, hkrati pa so znova dovoljeni komercialni stiki z ameriškimi državljani in podjetji. Dogodek se odvija v širšem kontekstu diplomatskih in gospodarskih prilagajanj, kjer se določene izjeme pri sankcijah pojavljajo tudi pri energetskih podjetjih, kot je Lukoil.