Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil navedbe Moskve o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Zelenski je poročila o napadu na posestvo Valdaj označil za neresnična, s čimer se je neposredno odzval na obtožbe ruskih oblasti, ki so poročale o incidentu 29. decembra 2024. Po njegovih besedah Ukrajina ne stoji za tem dejanjem. Kljub zanikanju Kijeva je napad sprožil ostre odzive mednarodnih zaveznikov Rusije. Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil poskus napada na rezidenco ruskega voditelja, kar je prek aplikacije Telegram potrdil tudi Kremelj. Dogodek je dodatno zaostril diplomatske odnose, saj ruska stran vztraja pri različici dogodkov, ki vključuje ukrajinsko agresijo na državne objekte, medtem ko Kijev te obtožbe zavrača kot dezinformacije.

Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.

Moskovsko letališče Vnukovo je v ponedeljek, 30. decembra, ponovno vzpostavilo polno delovanje po začasni prekinitvi poletov. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviatsiya) je sporočila, da so bili ukrepi, ki so vplivali na urnike vzletov in pristankov, preklicani v večernih urah. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bile omejitve uvedene izključno zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, vendar podrobnejših razlogov za varnostno grožnjo niso navedli. Prekinitev delovanja na enem izmed ključnih moskovskih letališč je povzročila začasne zamude, vendar so oblasti potrdile, da infrastruktura zdaj deluje brez posebnosti. Dogodek sledi nizu podobnih varnostnih ukrepov na ruskih tleh, kjer so v zadnjem obdobju pogosto omejevali zračni promet zaradi zaznanih tveganj v zračnem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni. Razmere so se dodatno zaostrile po navedbah Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napad označila za poskus atentata in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar bi lahko ogrozilo dosedanji napredek, ki ga je Trump ocenil kot 95-odstotno usklajenost načrta. Ukrajinska stran je obtožbe o napadu odločno zavrnila in jih označila za fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Zelenski je poudaril, da si 87 odstotkov Ukrajincev želi miru, vendar jih 85 odstotkov nasprotuje umiku iz Donbasa ali drugim ozemeljskim koncesijam. ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, medtem ko Kijev zahteva daljše, tudi do 50-letno obdobje za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad domnevnim napadom na Putina in poudaril, da takšna dejanja niso primerna v času občutljivih pogajanj. Rusija je v odgovor na domnevne grožnje v Belorusijo že premestila raketne sisteme, ki lahko nosijo jedrske konice, kar še povečuje napetosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Evropa podpira Kijev pri pripravi novih načrtov za napade na Rusijo, kar po njegovih besedah onemogoča dolgoročno rešitev krize in blokira mirovna pogajanja. Moskva je ob tem neposredno zagrozila s povračilnimi ukrepi, medtem ko Kijev obtožbe zavrača kot vnaprej pripravljen izgovor za nadaljnjo rusko agresijo. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o domnevnem napadu z droni na razkošno vilo ob jezeru Valdaj, ki jo povezujejo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zanikal vpletenost v domnevni napad na rezidenco in poudaril, da Rusija izrablja zgodbo o vili za opravičevanje lastnih napadov na ukrajinsko ozemlje. Strokovnjaki ob tem izražajo dvom o verodostojnosti ruskih navedb, saj Kremelj vilo uporablja kot simbolni cilj za krepitev domače propagande. Medtem ko Rusija napoveduje spremembe v svojih pogajalskih izhodiščih, se napetosti med Moskvo in evropskimi prestolnicami zaradi nadaljevanja vojaške pomoči Kijevu stopnjujejo.

Podjetje Rosseti je sporočilo, da so v eni uri in pol po izpadu uspeli povrniti električno energijo več kot tretjini uporabnikov na jugovzhodu moskovske regije. Kasneje so sporočili, da so strokovnjaki obnovili dobavo električne energije za 70 % odjemalcev na jugovzhodu Podmoskovja in da je oskrba z električno energijo na tem območju že popolnoma obnovljena.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in generalnim sekretarjem Nata izrazil optimizem glede končanja vojne v Ukrajini. Tusk je poudaril, da se je mir prvič od začetka spopadov dejansko pojavil na obzorju, kar pripisuje nedavnemu srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Srečanje v Mar-a-Lagu so opazovalci označili za uspeh, saj naj bi Ukrajina prejela načelna zagotovila o varnostnih jamstvih po koncu sovražnosti. Kljub Tuskovi spremembi retorike — še nedolgo nazaj je opozarjal na nevarnost ruskega razdvajanja Zahoda — ostaja pot do končnega sporazuma zahtevna. V ozadju diplomatskih premikov so se pojavile informacije o telefonskem pogovoru med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, ki je potekal tik pred srečanjem z Zelenskim, kar je v določenih evropskih krogih sprožilo nemir. Hkrati so se pojavile resne obtožbe in grožnje s strani Kremlja, ki so sledile domnevnemu ukrajinskemu napadu z dronom na rezidenco ruskega predsednika, kar še dodatno zaostruje pogoje za pogajanja o morebitnih koncesijah.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča je bila rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napovedala oster odziv in revizijo svojega stališča do morebitnih mirovnih pogajanj, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu na rezidenco zavrnil kot izmišljotine. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na obe strani za končanje spopadov. Ruske oblasti trdijo, da so bili napadi neposreden poskus ogrožanja državnega vrha, kar bi lahko korenito spremenilo pogoje, pod katerimi je Kremelj pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Incident dodatno zapleta diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti, saj Rusija napoveduje povračilne ukrepe. Ukrajinska stran medtem vztraja pri potrebi po nadaljnji vojaški pomoči Zahoda, brez katere po besedah Zelenskega zmaga nad ruskimi silami ni mogoča.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je v južni republiki Adigeja pridržala tujega državljana, ki naj bi načrtoval teroristični napad na eno izmed lokalnih šol. Po navedbah ruskih oblasti je osumljenec pripravljal hladno orožje in molotovke, s katerimi naj bi izvedel napad na šoloobvezne otroke. Varnostne sile so napadalca izsledile in aretirale, še preden bi lahko uresničil svoje namere. Preiskovalci trdijo, da so pri osumljencu zasegli predmete, ki dokazujejo pripravo na kaznivo dejanje. Agencija FSB je v izjavi za javnost poudarila, da je bila akcija uspešna in da so z njo preprečili morebitne smrtne žrtve med mladostniki. Identitete in državljanstva osumljenca uradno še niso razkrili, prav tako niso podali informacij o morebitnih motivih ali povezavah z mednarodnimi terorističnimi skupinami.

Ruska igralka in režiserka Renata Litvinova, ki se je leta 2022 po začetku vojaške agresije v Ukrajini preselila v Pariz, je v novoletnem nagovoru oboževalcem priznala, da močno pogreša domovino. V svojem sporočilu je izpostavila, da kljub življenju v Franciji ohranja tesen stik z rusko kulturo in redno bere literaturo v maternem jeziku. Litvinova, ki je bila v Rusiji ena najbolj prepoznavnih kulturnih osebnosti, je s svojimi izjavami sprožila razprave o položaju ruskih umetnikov v tujini. Njeno sporočilo prihaja v času, ko se številni ruski kulturniki, ki so zapustili državo zaradi nestrinjanja s politiko Kremlja, soočajo z vprašanji identitete in morebitne vrnitve. Igralka je v nagovoru poudarila čustveno plat bivanja v tujini, hkrati pa se je izognila neposrednim političnim komentarjem, s čimer je ohranila fokus na osebni izkušnji izgnanstva in nostalgije, ki jo čuti do ruskega okolja.

Guverner Evgenij Balicki je sporočil, da so v večjem delu naseljenih krajev v Zaporožski regiji ponovno vzpostavili oskrbo z električno energijo, potem ko je ukrajinska vojska izvedla več kot 20 napadov na energetski sistem, zaradi česar je skoraj 120.000 odjemalcev ostalo brez elektrike.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in zveze NATO izjavil, da bi lahko mir v Ukrajini dosegli že v prihodnjih tednih. Po njegovih besedah so Združene države Amerike v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino privolile v napotitev svojih vojakov na rusko-ukrajinsko mejo oziroma na linijo dotika, ko bo mirovni sporazum dosežen. Tusk je poudaril, da so pogovori s ključnimi zavezniki v okviru evropskih institucij in severnoatlantskega zavezništva prinesli pomemben napredek pri oblikovanju pogojev za končanje konflikta. Poljski premier je optimistično napovedal, da mir ni več daleč, pri čemer so prav varnostna jamstva tisti element, ki bo omogočil stabilno premirje. Izjava prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo regije, kjer Poljska igra vlogo ključne posrednice med Kijevom in zahodnimi zavezniki. Napoved o prisotnosti ameriških sil na terenu predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih sil glede neposredne vključenosti v nadzor miru po koncu spopadov.

V mestu Ramensko v moskovski regiji je v dneh pred novoletnimi prazniki prišlo do obsežnega izpada električne energije, zaradi česar je brez oskrbe ostalo več kot sto tisoč prebivalcev. Po navedbah lokalnih medijev in poročil na družbenih omrežjih je izpad povzročil požar na elektroenergetskem objektu na območju Severne ceste. Incident je povzročil precejšnje nevšečnosti prebivalcem, ki so se pripravljali na praznovanja ob koncu leta. Tehnične ekipe so se nemudoma spopadle z odpravljanjem posledic požara na infrastrukturi, vendar je obseg okvare vplival na širše območje Ramenskega okrožja. To ni prvi tovrstni dogodek v zadnjem času, saj se regija sooča z vprašanji stabilnosti energetskega omrežja v zimskem času. Lokalne oblasti so potrdile resnost situacije, medtem ko so prebivalci poročali o popolni temi v večstanovanjskih stavbah in izpadu ogrevanja, ki je v tem letnem času ključno.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom v Parizu. Ukrajina že skoraj štiri leta vztraja v boju proti ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso bila uspešna. Zelenski je medijem potrdil, da Kijev nadaljuje pogovore o tem, kako končati vojno, ki jo je leta 2022 sprožila Rusija, in da je pripravljen na srečanje s Putinom v kakršni koli obliki.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Fundacija za boj proti korupciji (FBK), ki jo je ustanovil pokojni ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, je objavila novo preiskavo o domnevni luksuzni rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina na priključenem polotoku Krim. Po navedbah organizacije je bila palača zgrajena na mestu, kjer so sprva načrtovali poletno rezidenco za nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Dokumentarec, objavljen na platformi YouTube, podrobno opisuje obsežno posestvo in razkošje objekta. Preiskovalci FBK trdijo, da gre za še enega v vrsti nepremičninskih projektov, ki so povezani z najožjim krogom ruskega predsednika in financirani prek zapletenih mrež podjetij. Objava preiskave sovpada z obdobjem povečanih napetosti na okupiranih ozemljih in predstavlja nadaljevanje prizadevanj ruske opozicije za razkrivanje korupcije v samem vrhu države. Kremelj se na nove obtožbe še ni uradno odzval, v preteklosti pa je podobna razkritja zavračal kot neutemeljena.

Ruska federacija je v Belorusiji uradno aktivirala in namestila mobilne hipersonične raketne sisteme Orešnik z zmogljivostjo nošenja jedrskih konic. Kot je potrdilo rusko obrambno ministrstvo in poročala državna tiskovna agencija TASS, so sistemi že stopili v aktivno službo v državi, ki meji na Ukrajino ter članice zveze Nato — Poljsko, Litvo in Latvijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem izpostavil, da so ti izstrelki zaradi hitrosti, ki več kot desetkrat presega hitrost zvoka, praktično neulovljivi za obstoječe sisteme zračne obrambe. Namen te vojaške namestitve je okrepiti zmožnost Moskve za napade na cilje po celotni Evropi v primeru neposrednega oboroženega spopada. Premik orožja v Belorusijo skrajšuje reakcijski čas in omogoča hitrejše doseganje evropskih prestolnic. Zahodni analitiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja, s katerim si Kremelj prizadeva odvrniti zahodne zaveznice od nadaljnje podpore Kijevu. Hkrati se Rusija in Ukrajina še naprej medsebojno obtožujeta za zastoj pri mirovnih pogajanjih, medtem ko napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhunce.