Evropski in kanadski voditelji razpravljali o ameriških mirovnih prizadevanjih za Ukrajino

Evropski voditelji se bodo v torek sestali na pogovorih o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom ter po izjavah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se ni želel zavezati konkretnemu časovnemu okviru za sklenitev mirovnega sporazuma. Evropska stran si prizadeva uskladiti svoja stališča z nastajajočo ameriško zunanjepolitično strategijo, ki v ospredje postavlja hitro končanje spopadov. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo, medtem ko Rusija in Ukrajina ohranjata trdna in pogosto diametralno nasprotna stališča glede ozemeljskih vprašanj in prihodnje varnostne arhitekture Evrope. Trumpova administracija naj bi se pri posredovanju zanašala na ožji krog svetovalcev, vključno z Jaredom Kushnerjem, kar v evropskih prestolnicah zbuja mešane občutke glede prihodnje vloge zveze Nato in stabilnosti regije. Glavne točke razhajanj ostajajo vprašanja ukrajinskega članstva v zahodnih zavezništvih in obseg morebitnih ozemeljskih koncesij.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi pomanjkljivosti v zračni obrambi in logistiki. Putin je izjavil, da Rusija ne bo napadala drugih držav, če jo bodo obravnavali s spoštovanjem, in zatrdil, da je pripravljen končati vojno v Ukrajini mirno. Kljub temu je Kremelj zavrnil ameriški mirovni načrt za Ukrajino.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.