Lavrov obtožil Evropo podpore novim ukrajinskim načrtom za napade
Objavljeno: 30. 12. 2025 20:56
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Evropa podpira Kijev pri pripravi novih načrtov za napade na Rusijo, kar po njegovih besedah onemogoča dolgoročno rešitev krize in blokira mirovna pogajanja. Moskva je ob tem neposredno zagrozila s povračilnimi ukrepi, medtem ko Kijev obtožbe zavrača kot vnaprej pripravljen izgovor za nadaljnjo rusko agresijo. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o domnevnem napadu z droni na razkošno vilo ob jezeru Valdaj, ki jo povezujejo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zanikal vpletenost v domnevni napad na rezidenco in poudaril, da Rusija izrablja zgodbo o vili za opravičevanje lastnih napadov na ukrajinsko ozemlje. Strokovnjaki ob tem izražajo dvom o verodostojnosti ruskih navedb, saj Kremelj vilo uporablja kot simbolni cilj za krepitev domače propagande. Medtem ko Rusija napoveduje spremembe v svojih pogajalskih izhodiščih, se napetosti med Moskvo in evropskimi prestolnicami zaradi nadaljevanja vojaške pomoči Kijevu stopnjujejo.
Kontekst in ozadje
Kremelj nakazuje pogoje za pogajanja o tujih vojakih
17. dec. 2025
Moskva je izrazila pripravljenost na razpravo o prisotnosti evropskih sil v okviru mirovnega sporazuma, a hkrati vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah. Vladimir Putin je ob tem napovedal širitev varnostnega območja in nadaljnje zavzemanje ukrajinskih naselij.
Ruski predsednik je potrdil, da so med ruskimi in ukrajinskimi uradniki potekali tajni pogovori o možnosti mirovnega dogovora. Kljub temu je Rusija pogojevala prekinitev ognja s popolnim umikom ukrajinskih sil z zasedenih območij.
Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih temeljnih pogojev. Hkrati so se stopnjevali napadi na energetsko infrastrukturo na obeh straneh meje.
Ukrajinski predsednik je pozval k okrepitvi zračne obrambe zaradi obsežnih ruskih raketnih napadov na civilno infrastrukturo. NATO je odgovoril s pozivi k povečanju pritiska na Moskvo, medtem ko so se pojavila ugibanja o diplomatski rešitvi ob posredovanju ZDA.
Rusija je poročala o zasedbi skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, hkrati pa so v javnost prišli tajni dokumenti o morebitnih jedrskih tarčah. Evropska unija je Rusijo obtožila vodenja hibridne vojne z namenom destabilizacije zahodnih zaveznic.
Zelenski je izrazil pripravljenost na neposredno srečanje s Putinom, a je Kremelj predlog zavrnil, saj se je rusko gospodarstvo že povsem prilagodilo potrebam fronte. Rusija je začela graditi obsežno rezervno armado za dolgotrajen konflikt.
V obsežnem ruskem napadu na ukrajinsko prestolnico je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije, kar je sprožilo ostre diplomatske proteste v Bruslju. Ruski vpliv se je hkrati krepil tudi na Balkanu, predvsem v Republiki Srbski.
Ukrajinski vojaški vrh je ocenil, da bi spopadi z Rusijo lahko trajali do leta 2034. Rusija je v tem času zaprosila za nujno sejo Varnostnega sveta ZN, a hkrati nadaljevala z mobilizacijo in zavračanjem neposrednega dialoga s Kijevom.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. morebitna eskalacija spopadov ali sprememba ruske taktike proti evropskim državam bi lahko pomenila dodatne pritiske na slovensko zunanjo politiko in gospodarstvo, predvsem na področju energetske oskrbe in stabilnosti regije.
Novi članki poročajo, da je Rusija obtožila Ukrajino napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajina zanika obtožbe in trdi, da gre za lažne informacije, ki služijo kot izgovor za nove napade. Lavrov je napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo. Zelenski meni, da Rusija s tem spodkopava prizadevanja za mirovna pogajanja z ZDA.
Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.
Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.
Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Poudaril je, da enotnost in medsebojna podpora državo vodita k novim ciljem in dosežkom.
Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.
Kreml je izjavil, da si mnogi prebivalci regij Odesa in Nikolajev želijo povezati svojo usodo z Rusijo, vendar se bojijo spregovoriti. Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Ukrajino, da načrtuje provokacije proti Rusiji na poljski meji. Ukrajina pričakuje odločitev Donalda Trumpa glede raket dolgega dosega, ki bi ji omogočile napade globoko na rusko ozemlje.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. morebitna eskalacija spopadov ali sprememba ruske taktike proti evropskim državam bi lahko pomenila dodatne pritiske na slovensko zunanjo politiko in gospodarstvo, predvsem na področju energetske oskrbe in stabilnosti regije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.