Zelenski po srečanju s Trumpom zavrnil ozemeljske odstopke
Objavljeno: 30. 12. 2025 17:56
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem.
Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.
Kontekst in ozadje
29. dec. 2025
Diplomatska ofenziva med Florido in Moskvo
Donald Trump je po prvem srečanju z Zelenskim opravil telefonski pogovor s Putinom, ki ga je označil za pozitivnega, čeprav so se ruski napadi na Kijev takrat stopnjevali. Strani sta iskali pot do mirovnega načrta, medtem ko je Rusija s stopnjevanjem nasilja skušala okrepiti svoj pogajalski položaj.
Pod močnim pritiskom ameriške administracije je Ukrajina prvič nakazala možnost omejenih ozemeljskih koncesij in vzpostavitve demilitarizirane cone v Donbasu. Kijev je takrat pripravil podroben odgovor na Trumpov načrt, ki je vključeval vprašanje jedrske elektrarne Zaporožje.
Trump je trdil, da je mirovni dogovor blizu, in sprva postavil ultimat Ukrajini za sprejetje načrta, od katerega pa je kasneje odstopil. Istočasno so v javnost prišli prepisi pogovorov med Trumpovimi odposlanci in Kremljem, kar je povzročilo obtožbe o oviranju pogajanj.
Trump je v tem obdobju presenetil z izjavo, da Ukrajina lahko osvobodi svoje celotno ozemlje, kar je bilo v nasprotju z njegovimi prejšnjimi stališči. To je povzročilo zmedo v evropskih prestolnicah, Berlin pa je pozval k večji evropski podpori Kijevu.
Ameriški predsednik je dramatično skrajšal rok Rusiji za dosego premirja s 50 na zgolj 10 do 12 dni. Poteza je sprožila ostre odzive Moskve, vključno z grožnjami Dmitrija Medvedjeva, in poudarila Trumpov nepredvidljiv slog vodenja zunanje politike.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v Evropi in prihodnjo varnostno arhitekturo EU, katere del je Slovenija. Kakršne koli spremembe meja ali precedensi glede ozemeljskih koncesij pod pritiskom velesil bi lahko dolgoročno vplivali na slovenske zunanjepolitične interese in varnost v regiji.
Slovenija kot članica NATO in EU pozorno spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna sprememba v podpori Ukrajini neposredno vpliva na obrambne stroške in solidarnostne zaveze znotraj zavezništva.
Poljski premier Donald Tusk je pozval Zahod k enotnosti v soočanju z rusko agresijo v Ukrajini, poudaril je, da je to tudi njihova vojna. Donald Trump pa je po pogovoru z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da bi Ukrajina lahko povrnila svoja ozemlja, s čimer je odgovornost za Ukrajino preložil na Evropsko unijo.
Donald Trump in Vladimir Putin sta se dogovorila za srečanje v Budimpešti glede vojne v Ukrajini, je sporočil madžarski premier Viktor Orban. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegovo spremstvo je novica presenetila. Medtem nemška vlada načeloma podpira ponovno srečanje Trumpa in Putina, vendar ostaja skeptična. Trump je pred Zelenskijim obiskom v Washingtonu opravil telefonski pogovor s Putinom.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro odloči za sklenitev miru z Rusijo. Izrazil je prepričanje, da je dogovor blizu, vendar Ukrajina še ni pripravljena popustiti. Trump je opozoril, da lahko Rusija spremeni svoje stališče, če Kijev preveč časa odlaša.
Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.
Donald Trump je dejal, da ga uradniki Nata imenujejo 'očka'. Zaradi izjav Trumpove administracije Evropska unija pospešuje načrte za ohranjanje miru brez pomoči Združenih držav.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi med srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zahteval izstrelke Tomahawk, ki bi lahko dosegli Moskvo. Medtem sta se ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov ameriški kolega Marco Rubio sestala ob robu Generalne skupščine ZN, kjer so razpravljali o reševanju konflikta v Ukrajini. Donald Trump je ob tem Rusijo označil za "tigra iz papirja", medtem ko finančni analitik Martin Armstrong trdi, da Trump vodi svet v tretjo svetovno vojno.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v Evropi in prihodnjo varnostno arhitekturo EU, katere del je Slovenija. Kakršne koli spremembe meja ali precedensi glede ozemeljskih koncesij pod pritiskom velesil bi lahko dolgoročno vplivali na slovenske zunanjepolitične interese in varnost v regiji.
Slovenija kot članica NATO in EU pozorno spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna sprememba v podpori Ukrajini neposredno vpliva na obrambne stroške in solidarnostne zaveze znotraj zavezništva.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.