Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina v noči na 29. december izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah Lavrova je v napadu sodelovalo 91 dronov dolgega dosega, ki pa naj bi jih ruska zračna obramba vse sestrelila. Moskva poroča, da v incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode, vendar je Lavrov že napovedal, da so tarče in čas povračilnih ukrepov že določeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vpletenost Kijeva v napad zanikal. Dogodek je sprožil ostre odzive v ruskem političnem vrhu. Poslanec državne dume Andrej Kolesnik je napovedal, da bo Rusija v vsakem primeru odgovorila z masovnim raketnim napadom na ukrajinsko ozemlje. Tuji mediji, vključno z agencijo Reuters, poročajo, da bi ta dogodek lahko bistveno spremenil pogajalska izhodišča Kremlja v morebitnih mirovnih pogovorih. Gre za enega najobsežnejših poskusov napada na objekte, neposredno povezane z ruskim predsednikom, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in zmanjšuje možnosti za skorajšnje premirje.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, vendar pogovori niso prinesli oprijemljivih rezultatov glede vojaške pomoči ali konkretnega načrta za mir. Čeprav je Trump po srečanju izrazil optimizem in pogovore označil za konstruktivne, poročila kažejo, da Zelenskemu ni uspelo pridobiti zagotovil o nadaljnjih dobavah orožja, vključno z raketami dolgega dosega. Neuspeh pogajanj sledi nizu diplomatskih prizadevanj Kijeva, ki si v luči ruskih ofenziv prizadeva ohraniti ameriško podporo. Analitiki ocenjujejo, da so bili pogovori pod vplivom nedavne komunikacije med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je povečalo negotovost glede prihodnje vloge Združenih držav v konfliktu. Zelenski je kljub neuspehu poudaril nujnost močne ameriške podpore, medtem ko Trumpova administracija daje prednost hitremu končanju sovražnosti, ne da bi pri tem podala jasna jamstva o suverenosti ukrajinskega ozemlja. Dogodek odraža vse večji razkorak med ukrajinskimi pričakovanji in novo ameriško zunanjo politiko.

Predsednik Donald Trump je v letu 2025 izrekel številne grožnje s tarifami in obljube o trgovini. Mnoge od teh so se uresničile v obliki novih uvoznih dajatev, ki so spremenile desetletja ameriške gospodarske politike, nekatere pa se niso uresničile.

Poslanec Vasiljev meni, da je bil ukrajinski napad na Putinovo rezidenco namenjen provokaciji. ZAE so ostro obsodile poskus napada in ga označile za gnusnega. Sergej Mironov je dejal, da je poskus atentata na Putina akt državnega terorizma. Nikaragva je Putinu izrazila solidarnost.

Nekdanji finski poslanec Ano Turtiainen je sporočil, da mu je Rusija podelila politični azil. Turtiainen, ki je v zadnjem obdobju bival v ruskem mestu Petrozavodsk, je javnosti postal znan po svojih proruskih stališčih in kontroverznih izjavah. Med drugim je izrazil pripravljenost na oborožen spopad proti lastnim rojakom, če bi to narekovale razmere. Njegova odločitev za azil sledi obdobju stopnjevanja napetosti med Finsko in Rusijo, ki se je poglobilo po finski pridružitvi zvezi Nato. Turtiainen je svojo pot v Rusijo začel že konec lanskega leta, ko je uradno zaprosil za zaščito zaradi domnevnega političnega preganjanja v domovini. Njegov primer predstavlja redek primer zahodnega politika, ki je poiskal zatočišče v Ruski federaciji v času zaostrenih geopolitičnih odnosov. Ruske oblasti so njegovi prošnji ugodile, s čimer so dodatno izpostavile razkol med Finsko in nekaterimi radikalnimi političnimi strujami znotraj države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na ponedeljkovem sestanku o razmerah na bojišču napovedal, da so ruske sile z zavzetjem Siverska in operacijami v Kostantinovki ustvarile pogoje za zavzetje celotne aglomeracije Slovjansk-Kramatorsk. Po Putinovih besedah naj bi ti premiki omogočili ruskim silam preboj obrambne linije nasprotnika ter v sodelovanju z vojaškima skupinama Zahod in Center popolno zavzetje ozemlja Donbasa. Aglomeracija, ki vključuje tudi Družkivko, predstavlja ključno utrdbo ukrajinskih sil na vzhodu države. Istočasno je poveljnik skupine sil Dneper Mihail Teplinski poročal o zavzetju naselja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Ruska stran te operacije interpretira kot del širše strategije za vzpostavitev popolnega nadzora nad vzhodnimi ukrajinskimi regijami, medtem ko boji na tem območju ostajajo intenzivni. Napredovanje v smeri strateško pomembnih mest v doneški regiji sledi večmesečnim prizadevanjem za obkolitev mesta Siversk s treh smeri.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitiven in produktiven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da je bil kontakt vzpostavljen v luči zadnjih pogajanj o reševanju konflikta v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je bil pogovor usmerjen v iskanje diplomatskih rešitev in stabilizacijo razmer, kar nakazuje na otoplitev odnosov med velesilama. Dialog poteka v času, ko se intenzivirajo diplomatska prizadevanja za končanje vojne. Trumpova administracija naj bi preučevala različne mirovne predloge, medtem ko Kremelj poudarja potrebo po upoštevanju ruskih varnostnih interesov. Do pogovora je prišlo kmalu po Trumpovih stikih z drugimi regionalnimi voditelji, kar kaže na njegovo aktivno vlogo posrednika pri reševanju ukrajinske krize še pred uradnim začetkom ali v začetnih fazah njegovega mandata.

Ruske okupacijske oblasti so v ukrajinskem mestu Mariupol slovesno odprle obnovljeno Donecko regionalno akademsko dramsko gledališče, ki je bilo skoraj v celoti uničeno v ruskem zračnem napadu marca 2022. Odprtje so zaznamovali z gala koncertom na novem glavnem odru, čeprav redne predstave za zdaj niso napovedane. Gre za objekt, ki je postal simbol trpljenja civilistov med obleganjem mesta, saj je v njem med napadom po ocenah ukrajinskih oblasti in mednarodnih organizacij umrlo več sto ljudi. Ukrajinski mestni svet v izgnanstvu je dejanje ostro obsodil in projekt obnove označil za »ples in petje na kosteh«. Ruske sile so gledališče napadle kljub dejstvu, da je bilo na tleh pred zgradbo z velikimi črkami zapisano »otroku« (otroci), kar je bilo vidno iz zraka. Obnova zgradbe v okupiranem mestu, ki ga je Rusija po dolgotrajnem uničevanju zasedla maja 2022, po mnenju analitikov služi predvsem kot propagandno orodje za prikazovanje normalizacije razmer pod rusko upravo, medtem ko mednarodna javnost dogodek obravnava kot poskus prikritja dokazov o vojnih zločinih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.

Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijojev je v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom izrazil ogorčenje zaradi napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco. Podobno je tudi predsednik Islamske republike Iran, Masud Pezeškian, obsodil napad v telefonskem pogovoru s Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je z novinarji razpravljal o odzivu Moskve na napad.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se pogovarjala o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Putin naj bi Trumpa obvestil o napadu, Trump pa naj bi bil ogorčen. Ukrajinski veleposlanik Petro Bešta je izjavil, da bosta naslednji korak naredila Trump in Putin. Rusija je sprejela zakonodajo, ki ji omogoča, da ne upošteva sodb v kazenskih postopkih, ki jih proti njej vodijo tuje institucije.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra, uradno obtožil ukrajinske oblasti, da so s pomočjo več kot 90 brezpilotnih letalnikov dolgega dosega izvedle napad na uradno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah Lavrova gre za prehod Kijeva k politiki "državnega terorizma", na kar se bo Moskva odločno odzvala. Čeprav Rusija po njegovih navedbah ne namerava povsem opustiti mirovnih pogajanj, bo zaradi incidenta temeljito revidirala svoje stališče v prihodnjih diplomatskih procesih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva v napad na rezidenco že zavrnil. Kljub temu so ruski uradniki poudarili, da so tovrstne akcije neposredna grožnja varnosti države in bodo vplivale na nadaljnji potek vojaške ofenzive. Napad se je zgodil v času, ko so se v ozadju odvijali poskusi oživljanja mirovnih procesov, vključno s prejšnjimi tajnimi pogovori v Abu Dabiju, vendar najnovejša zaostritev znova oddaljuje možnost prekinitve ognja. Incident je povzročil tudi motnje v zračnem prometu, kar postaja vse pogostejši pojav ob stopnjevanju napadov z droni globoko na ruskem ozemlju.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila dvourni pogovor o prihodnosti ukrajinske varnosti in končanju vojne. Zelenski je po srečanju sporočil, da mu je Trump ponudil močna varnostna jamstva za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja. Ukrajinski predsednik je ob tem izrazil željo, da bi bila ta jamstva dolgotrajnejša, in predlagal obdobje od 30 do celo 50 let, saj se Ukrajina z rusko agresijo spopada že skoraj 15 let. Kljub dogovoru o varnostnih zagotovilih ostaja vprašanje regije Donbas na vzhodu Ukrajine nerešeno. Zelenski je poudaril, da bi bila trdna varnostna jamstva jasen signal, da se je vojna končala. Srečanje predstavlja ključen premik v pogajanjih med Kijevom in novo ameriško administracijo, vendar podrobnosti o tem, kaj natančno ta jamstva vključujejo in kako se bodo izvajala v praksi, še niso v celoti znane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.

Izraelsko ministrstvo za priseljevanje in integracijo je poročalo, da se je število judovskih priseljencev iz Francije v letu 2025 povečalo za 45 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. V Izrael se je v tem obdobju preselilo približno 3.300 francoskih državljanov, medtem ko jih je leta 2024 alijo opravilo 2.228. Francija se je s tem uvrstila na tretje mesto po številu priseljencev, takoj za Rusijo, od koder je prišlo 8.300 ljudi, in Združenimi državami Amerike s 3.500 priseljenci. Kljub trajajočim spopadom na območju Gaze je celotno število novih priseljencev v Izraelu ostalo razmeroma stabilno, saj se je iz več kot 100 držav priselilo skupno 21.900 ljudi. Ministrstvo izrazit porast priseljevanja iz zahodnih držav, predvsem iz Francije in Združenega kraljestva, pripisuje predvsem porastu antisemitizma. Po uradnih podatkih so se antisemitska dejanja v Franciji med januarjem in majem povečala za 134 odstotkov, kar je močno spodbudilo odločitve za izselitev v Izrael. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da aktivno izvaja programe za spodbujanje priseljevanja v luči varnostnih razmer v Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi in sta se dogovorila za ustanovitev delovne skupine, ki se bo osredotočila na nerešena vprašanja, vključno z ozemeljskimi spori. Trump je izjavil, da so ZDA, Rusija in Ukrajina bližje dogovoru kot kdaj koli prej in da bi lahko v nekaj tednih prišlo do rezultata. Rusija je obtožila Ukrajino, da je napadla Putinovo rezidenco z 91 brezpilotnimi letali, Zelenski pa je te obtožbe zanikal in trdil, da Rusija išče izgovor za napad na Kijev. Ugotovljeno je bilo tudi, da ruska vojska uporablja belorusko ozemlje za obletavanje ukrajinske protizračne obrambe z droni Shahed.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je sporočil, da uradna Moskva ne razume vsebine izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o potrebi po pripravi »načrta B« za Rusijo. Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News pojasnil, da njegov načrt A predstavlja konec sovražnosti, medtem ko načrt B predvideva zagotovitev 120 milijard dolarjev sredstev za nadaljevanje delovanja države in vojske v prihodnjem letu, če se konflikt ne konča. Obenem so mediji poročali o napetostih med Zelenskim in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je na srečanju na Floridi vprašanje ukrajinskega novinarja o vlogi ZDA pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino označil za »neumno«, kar nekateri analitiki pripisujejo neustrezni formulaciji vprašanja. Zelenski je medtem poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar obenem nasprotujejo umiku ukrajinskih sil z območja Donbasa, kar sicer zahteva ruska stran kot pogoj za pogajanja. Moskva še naprej trdi, da nima vpogleda v podrobnosti pogovorov med Kijevom in ekipo Donalda Trumpa.