Trump in Putin sta se pogovarjala o napadu na Putinovo rezidenco, Rusija sprejela zakon o neupoštevanju tujih sodb.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal nadaljnje osvajanje ozemlja in širitev varnostnega območja, pri čemer so ruske sile po njegovih trditvah zavzele več kot 300 naselij. Hkrati so se pojavile informacije o pogovorih med ZDA in Rusijo v Miamiju glede mirovnega načrta, medtem ko je Zelenski napovedal nadaljevanje obrambe.

Pogovori med ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in Vladimirjem Putinom v Moskvi so bili označeni za konstruktivne, vendar niso prinesli takojšnjega kompromisa. Putin je ob tem ukazal vzpostavitev varnostnega območja ob mejah regij Černigov, Harkov in Sumi, kar je dodatno otežilo pogajanja.

V Ukrajini so se stopnjevali spopadi za ključno mesto Pokrovsk, medtem ko so obveščevalni podatki kazali na Putinove načrte za mobilizacijo dodatnih 135.000 vojakov. Kremelj je za prekinitev diplomatskih stikov obtožil Kijev in domnevne provokacije evropskih držav.

Rusija je začela obsežne jedrske manevre, kar je sovpadlo z napadi na ukrajinske energetske objekte pred prihajajočo zimo. Kljub zaostrovanju je Zelenski takrat označil Trumpov predlog o zamrznitvi frontnih linij za morebiten sprejemljiv kompromis.

Rusija je poročala o zavzetju skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov ozemlja v letu 2025. Hkrati so se pojavili dokumenti o ruskih jedrskih ciljih, Ukrajina pa je z droni začela dosegati cilje globoko v Rusiji, vključno z zahodno Sibirijo.

Na zasedanju Generalne skupščine ZN je Volodimir Zelenski poudaril, da Rusija zavrača premirje in da je ustavitev Putina cenejša od oboroževalne tekme. Trump je takrat Rusijo označil za papirnatega tigra in podprl ukrajinske povračilne napade na infrastrukturo.

Pojavile so se informacije o Putinovi zaskrbljenosti zaradi vrnitve velikega števila vojakov z bojišča. Evropski voditelji so opozarjali, da Rusija s hibridnimi napadi cilja na celotno Evropo, medtem ko je Ukrajina pospešila razvoj kopenskih dronov.

Razkritja so nakazala, da so ZDA in Rusija v ozadju razpravljale o energetskih poslih, ki bi služili kot spodbuda za mir. Ruske sile so v tem obdobju prvič vstopile v regijo Dnepropetrovsk, kar je povzročilo nove napetosti na bojišču.

Zelenski je odločno zavrnil ozemeljske koncesije, medtem ko je Kijev opozarjal na nove ruske ofenzive na treh frontah. V Ukrajini se je začela zmanjševati javna podpora vstopu v Nato, kar je Moskva skušala izkoristiti v svoji propagandi.

Vladimir Putin je podpisal odlok o stalni mobilizaciji, kar je neposredno oviralo Trumpova prizadevanja za hitro sklenitev miru. Kremelj je takrat poudaril, da bo nadaljeval operacijo ne glede na ameriške ultimatume o novih sankcijah.