V severni Sibiriji je severni medved napadel tri člane iste družine, med katerimi je bil tudi enajstletni otrok. Incident se je zgodil v odročnem polarnem območju Rusije, kjer so tovrstni napadi po navedbah lokalnih oblasti sicer redki. Vse tri žrtve so utrpele poškodbe, vendar so preživele srečanje z zverjo. Strokovnjaki in lokalne oblasti opozarjajo, da se severni medvedi zaradi krčenja morskega ledu, ki je posledica podnebnih sprememb, vedno pogosteje približujejo naseljenim območjem v iskanju hrane. Izguba njihovega naravnega habitata povečuje verjetnost stikov z ljudmi, kar vodi v nevarne situacije, kot je bil ta napad. Reševalne službe so bile o dogodku obveščene v ponedeljek, ko so tudi potrdile podrobnosti o napadu in stanju poškodovanih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Ruski športni funkcionarji so na Mednarodni olimpijski komite (MOK) naslovili pritožbo zoper Latvijo, ker ta njihovim športnikom ni dovolila vstopa v državo za udeležbo na tekmi svetovnega pokala v sankanju v Siguldi. Predsednik Latvijske sankaške zveze Klāvs Vasks je v pogovoru za Latvijski javni medij (LSM) potrdil, da je ruska stran uradno protestirala zaradi onemogočene udeležbe na športnem dogodku. Latvija je kot ena najglasnejših zagovornic sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino ruskim športnikom preprečila nastop na svojem ozemlju. Ruska reakcija na to odločitev se je odrazil v formalnem postopku pred krovno olimpijsko organizacijo, kjer Rusija trdi, da gre za kršenje športnih načel in diskriminacijo. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med baltskimi državami in Rusko federacijo na področju mednarodnega športa.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Tara Reade, nekdanja pomočnica v uradu tedanjega senatorja Joeja Bidna in sedanja kolumnistka pri medijski hiši RT, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izpostavila, da je Biden že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal izrazito ostro politiko do Rusije. Po njenih navedbah so njegove osebne politične ambicije in načrti proti Moskvi koreninili že v času njegovega delovanja v ameriškem senatu, kar naj bi neposredno vplivalo na kasnejše poslabšanje odnosov med državama v času njegovega predsedniškega mandata. Readova trdi, da njene izkušnje iz dela z Bidnom pojasnjujejo trenutno nizko raven diplomatskih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Po njenih besedah Biden Rusije nikoli ni obravnaval kot partnerice, temveč kot nasprotnico, kar se je po njenem mnenju odražalo v vseh fazah njegove politične kariere. Njene izjave sicer prihajajo v času močno zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar ponujajo vpogled v to, kako nekdanji sodelavci interpretirajo razvoj ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj in veleposlaništvo Ruske federacije v Caracasu sta ruskim državljanom svetovala, naj se zaradi nestabilnih razmer vzdržijo turističnih potovanj v Venezuelo. Ministrstvo je turističnim agencijam in organizatorjem potovanj uradno priporočilo, da začasno prekinejo prodajo vseh turističnih aranžmajev za to južnoameriško državo. Kot je sporočila tiskovna služba Ruske zveze turistične industrije (RST), priporočilo velja do popolne normalizacije razmer v republiki. Veleposlaništvo je v izjavi z dne 5. januarja poudarilo, naj se državljani potovanjem izognejo, razen v primerih nujnih zadev. Ukrep sledi oceni varnostnih tveganj v državi, kjer so se v zadnjem obdobju zaostrili notranjepolitični ali varnostni izzivi, čeprav natančni incidenti v izvirnih poročilih niso podrobneje navedeni. Ruski turistični sektor se je na navodila odzval s prilagoditvijo ponudbe in obveščanjem strank o tveganjih.

V leningrajski regiji v Rusiji se je zgodila tragična nesreča, ko je lovec med lovom pomotoma ustrelil potnika v premikajočem se avtomobilu. Po dostopnih podatkih je lovec vozilo na cesti zamenjal za losa in nanj izstrelil dva naboja. Eden od nabojev je zadel potnika v vozilu, ki je zaradi dobljenih poškodb umrl. Ruski organi pregona so sprožili preiskavo dogodka, ki ponovno odpira vprašanja o varnosti pri lovu in upoštevanju strogih pravil glede identifikacije cilja pred strelom. Incident se je zgodil v gozdnatem območju, kjer je vidljivost morda bila omejena, vendar preiskovalci poudarjajo odgovornost posameznika pri rokovanju z orožjem v bližini prometnic. Takšni dogodki v Rusiji niso osamljeni, saj poročila o lovskih nesrečah zaradi malomarnosti ali zamenjave identitete tarče občasno polnijo črne kronike. Lovcu grozi kazenska odgovornost zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namestnici obrambnega ministra Ruske federacije Ani Civilevi podelil čin državne svetnice Ruske federacije drugega razreda. Civileva, ki je bila junija letos imenovana na položaj namestnice obrambnega ministra, je s tem dekretom prejela visok uradniški naziv, ki v ruski birokraciji ustreza vojaškemu činu generalporočnika. Povišanje prihaja v času obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obrambnega ministrstva, kjer Putin na ključna mesta namešča zaupanja vredne posameznike. Ana Civileva, ki je sicer po navedbah medijev Putinova nečakinja, je pred prevzemom funkcije na ministrstvu vodila državni sklad 'Branilci domovine', ki skrbi za veterane vojne v Ukrajini. Njen hiter vzpon v hierarhiji obrambnega ministrstva po mnenju analitikov kaže na utrjevanje predsednikovega nadzora nad vojaškimi in logističnimi strukturami v državi. Čin državnega svetnika drugega razreda ji podeljuje dodatna pooblastila in prestiž znotraj državne uprave, kar še dodatno utrjuje njen vpliv v Kremlju.

Srbski pravoslavni verniki so 5. januarja, dva dni pred praznovanjem božiča, obeležili ljudski praznik tucindan. Ta dan je po običajnem koledarju namenjen pripravi božične pečenke, ki predstavlja osrednjo jed na praznični mizi. Ime praznika izvira iz starega običaja, ko so žival za pečenko najprej omamili s kepo soli ali topim delom sekire, preden so jo pripravili za peko. Po ljudskem izročilu se na tucindan ne sme pretepati otrok, saj naj bi po verovanju sicer postali neubogljivi. Prav tako velja pravilo, da je treba na ta dan vrniti vse dolgove, saj naj bi to prinašalo mir in blaginjo v prihajajočem letu. Praznik tucindan tako odpira tridnevno obdobje božičnih obredov, ki se nadaljujejo z badnjim dnem in dosežejo vrhunec s praznovanjem božiča.

V naselju Tepla gora v ruskem Permskem kraju je prišlo do silovite eksplozije v lokalni kotlovnici, ki je prekinila oskrbo s toplotno energijo za celotno skupnost. Zaradi nizkih temperatur in nezmožnosti hitrega popravila obstoječega sistema so lokalne oblasti začele evakuacijo prebivalcev v sosednje naselje Promisla, kjer so vzpostavili center za začasno namestitev. Kot poročajo tamkajšnji viri, se prebivalci spopadajo z izrednimi razmerami, saj je ogrevanje v zimskih mesecih ključnega pomena za preživetje. Da bi stabilizirali razmere, so pristojne službe iz mesta Lisva že odpremile mobilno blokovno-modularno kotlovnico, ki bo služila kot začasni vir ogrevanja za prizadeto območje. Državno tožilstvo je že uvedlo preiskavo incidenta, da bi ugotovili vzroke eksplozije in morebitno odgovornost za ogrožanje varnosti občanov. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem številu ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove.

V Amurski oblasti na ruskem Daljnem vzhodu je v petek, 5. januarja, na odseku Gonža–Gudači Zabajkalske železnice iztirilo 35 vagonov tovornega vlaka. Po podatkih regionalnega ministrstva za izredne razmere je prišlo do poškodb železniške infrastrukture, vendar dogodek ni povzročil neposredne nevarnosti za okolje. Zaradi incidenta v občinskem okrožju Magdagači je bil promet na tem delu proge popolnoma ustavljen, kar je povzročilo zamude v potniškem prometu. Na prizorišče nesreče so pristojne službe napotile tri reševalne vlake, ki so zadolženi za sanacijo proge in odstranitev poškodovanih vagonov. Preiskava o vzrokih za iztirjenje še poteka, medtem ko Ruske železnice (RŽD) in lokalne oblasti usklajujejo napore za čimprejšnjo vzpostavitev normalnega prometa. Gre za enega večjih infrastrukturnih incidentov na tej progi v zadnjem obdobju, ki poudarja izzive pri vzdrževanju obsežnega ruskega železniškega omrežja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Na Belojarskem akumulacijskem jezeru v Sverdlovski oblasti v Rusiji se je zgodila huda nesreča, ko sta dva moška med vožnjo s snežnimi sanmi zapeljala na tanek led in prepadla v vodo. Po podatkih tiskovne službe regionalnega ministrstva za izredne razmere (MČS) so reševalci iz vode uspeli izvleči le eno osebo, ki pa je kasneje umrla. Iskanje drugega moškega, ki je po padcu v vodo izginil, se pod vodstvom potapljaških in reševalnih ekip nadaljuje. Lokalne oblasti so ob tem ponovno opozorile na nevarnost gibanja po zaledenelih vodnih površinah, ki v tem letnem času zaradi temperaturnih nihanj niso dovolj trdne za težja vozila. Nesreča se je zgodila na območju, ki je priljubljeno za rekreacijo, vendar reševalci poudarjajo, da vozniki pogosto precenjujejo debelino ledene odeje, kar vodi v tragične dogodke s smrtnim izidom. Identiteti obeh moških javnosti še nista bili razkriti.

Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.