Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo.
Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.
Izjave
"Ali Hamenej je star 86 let in naj bi se v primeru resnega sesutja varnostnih sil zatekel k Putinu."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu je splošnega interesa za slovensko javnost zaradi vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in energetske trge. Čeprav Slovenija z Iranom nima ključnih strateških povezav, bi destabilizacija države lahko vplivala na migracijske tokove v smeri Evropske unije in na cene naftnih derivatov, kar neposredno vpliva na slovensko gospodarstvo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je priznal, da je bila Rusija vpletena v strmoglavljenje azerbajdžanskega letala v Kazahstanu konec lanskega leta, v katerem je umrlo 38 ljudi. Po Putinovih besedah je šlo za tragičen incident, v katerem so rakete, namenjene uničenju ukrajinskih dronov, eksplodirale v bližini letala.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prvem obisku sirskega voditelja Ahmeda al Šare v Moskvi po strmoglavljenju Bašarja al Asada decembra lani izpostavil "posebne odnose" med Rusijo in Sirijo. Al Šara je Putinu zagotovil, da bo Sirija spoštovala vse pretekle dogovore z Rusijo, kar nakazuje na ohranitev ruskih oporišč v Siriji.
Ruski predsednik Vladimir Putin bo na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja državljanov, pri čemer se pričakuje, da bo glavno vprašanje povezano z vojno v Ukrajini. Hkrati je Putin ponovno obtožil Evropo, da si želi razpad Rusije, kar dodatno zaostruje napetosti.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je Belorusija na svojem ozemlju namestila rusko hipersonično raketo orešnik. Raketo je Moskva predstavila lani po začetku napada na Ukrajino. Raketa lahko nosi jedrske bojne glave.
Ruska vojska je sporočila, da je zavzela strateško pomembno mesto Kupjansk v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov. Predstavnik ruske vojske Leonid Šarov je dejal, da so vsa območja pod ruskim nadzorom. Rusija je že novembra trdila, da je zasedla to mesto, ki velja za ključno železniško vozlišče. V Kijevu so takrat izgubo mesta zanikali.
Ameriška obveščevalna poročila razkrivajo, da naj bi ruski predsednik Vladimir Putin načrtoval zavzetje celotne Ukrajine in povrnitev ozemelj, ki so nekoč pripadala Sovjetski zvezi. To sporočilo prihaja kljub pogajanjem o končanju vojne, ki bi Rusiji prepustila manjši del ozemlja.
Dogajanje v Iranu je splošnega interesa za slovensko javnost zaradi vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda in energetske trge. Čeprav Slovenija z Iranom nima ključnih strateških povezav, bi destabilizacija države lahko vplivala na migracijske tokove v smeri Evropske unije in na cene naftnih derivatov, kar neposredno vpliva na slovensko gospodarstvo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.