Ruske oborožene sile so v zadnjih 24 urah izvedle silovito obstreljevanje 31 naselij v ukrajinski regiji Herson, pri čemer sta po navedbah lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka, še dva pa sta bila ranjena. Aleksander Prokudin, načelnik vojaške uprave Hersonske oblasti, je prek aplikacije Telegram sporočil, da so bili napadi usmerjeni predvsem na civilno infrastrukturo, vključno s socialnimi ustanovami in objekti kritične infrastrukture. Ruska stran je v teh napadih uporabila različno topništvo in vodene letalske bombe, kar je povzročilo obsežno materialno škodo na stanovanjskih objektih in javnih zgradbah. Napadi predstavljajo nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem območju, kjer se ukrajinske sile spopadajo z nenehnimi poskusi ruske strani, da bi destabilizirala nadzor nad osvobojenimi deli regije. Humanitarne razmere na prizadetih območjih ostajajo kritične, saj so prebivalci podvrženi stalnim tveganjem za življenje.

Vremenoslovci v Moskvi so za prihajajoče božične praznike napovedali zmerno hladno vreme brez ekstremno nizkih temperatur. Glavna meteorologinja ruskega Hidrometeorološkega centra Marina Makarova je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočila, da se nočne temperature v ruski prestolnici ne bodo spustile pod -12 stopinj Celzija. Čeprav izrazitega mraza ne pričakujejo, pa so napovedane nove snežne padavine, ki bodo dodatno odebelile snežno odejo. Napovedi kažejo na stabilno zimsko vreme, ki bo po besedah strokovnjakov prizaneslo prebivalcem in infrastrukturi, saj temperature ne bodo dosegle rekordno nizkih vrednosti, značilnih za ta letni čas. Poudarek ostaja na kopičenju snega, medtem ko bo temperaturno nihanje ostalo v mejah normale za začetek januarja v osrednji Rusiji. Informacije temeljijo na uradnih podatkih državne tiskovne agencije TASS.

Ruska federacija je uradno zahtevala od Združenih držav Amerike in Ukrajine, da razrešita odprta vprašanja v zvezi z domnevno vojaško-biološko dejavnostjo na ukrajinskem ozemlju. Direktor oddelka za neširjenje in nadzor orožja pri ruskem zunanjem ministrstvu Oleg Postnikov je 4. januarja poudaril, da Moskva še vedno ni prejela ustreznega odziva na svoje prejšnje poizvedbe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva te dejavnosti predstavljajo resen dejavnik vznemirjenja v mednarodnih odnosih. Ruska stran vztraja pri trditvah, da so na ozemlju Ukrajine delovali laboratoriji pod pokroviteljstvom ZDA, ki naj bi razvijali komponente biološkega orožja. Ruski uradniki so izpostavili, da vprašanja ostajajo nerešena kljub prizadevanjem v okviru mednarodnih konvencij. Združene države Amerike in Ukrajina so tovrstne obtožbe že v preteklosti zavrnile kot neutemeljeno propagando in dezinformacije, namenjene upravičevanju ruske vojaške agresije. Postnikov je ponovil, da Rusija ne bo odstopila od svojih zahtev po transparentnosti in mednarodnem nadzoru nad omenjenimi objekti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

V Rusiji so v prvi polovici leta 2025 obsodili več kot 42.000 žensk, razkrivajo podatki sodnega oddelka pri vrhovnem sodišču Ruske federacije. Statistični podatki, ki so jih objavile tiskovne agencije s sklicevanjem na sodno dokumentacijo, kažejo na stabilno dinamiko kriminalitete med ženskami, saj so vsi navedeni izrečeni kazenski primeri že postali pravnomočni. Primerjalna analiza s preteklim letom kaže na rahel porast števila obsodb. V enakem obdobju leta 2024 je bilo namreč obsojenih približno 40.400 žensk. Vrhovno sodišče redno objavlja tovrstne demografske in kategorizirane podatke, kar omogoča spremljanje trendov znotraj ruskega pravosodnega sistema. Kljub povečanju števila obsojenk uradni viri poudarjajo, da kazalniki ne odstopajo bistveno od lanskih vrednosti v prvem polletju.

V mestu Dzeržinsk v ruski regiji Nižni Novgorod je v soboto, 4. januarja, prišlo do hudega požara v stanovanju, potem ko je vanj skozi okno priletela raketa ognjemeta. Po navedbah lokalnih medijev in kanala SHOT je bila za incident kriva nepooblaščena uporaba pirotehničnih sredstev v bližini stanovanjskega objekta. Ogenj se je po vstopu pirotehničnega sredstva v prostore hitro razširil, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo. Intervencijske službe so bile o dogodku obveščene nemudoma, vendar so plameni že pred njihovim prihodom zajeli večji del bivalnega prostora. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v tem trenutku še ni, oblasti pa so že sprožile preiskavo o okoliščinah sprožitve nevarnega ognjemeta.

Ruske tiskovne agencije so ob navajanju neimenovanih virov v varnostnih strukturah poročale, da naj bi ukrajinska enota brezpilotnih letal, znana pod imenom Ptice Madžarja, v Harkovski oblasti izvajala operacije iskanja in likvidacije lastnih dezerterjev. Po navedbah ruskih virov naj bi pripadniki te specializirane enote oboroženih sil Ukrajine aktivno nadzorovali območje in izvajali povračilne ukrepe proti vojakom, ki so zapustili svoje položaje. Informacije, ki jih je razširila agencija RIA Novosti, niso neodvisno potrjene in so del širšega informacijskega spopada med vojskujočima se stranema. Ukrajinska stran ali neodvisni opazovalci na terenu navedb o pobojih dezerterjev s strani elitnih enot niso komentirali ali potrdili. Gre za poročanje, ki se pojavlja v času zaostrenih bojev v okolici Harkova, kjer obe strani krepita svoje dejavnosti na frontni črti in v zaledju.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.

V Ruski federaciji so se z letom 2026 spremenili pogoji za uveljavljanje starostne pokojnine, kar predstavlja del načrtovanega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih so pravico do pokojnine pridobile ženske, rojene leta 1967, ko so dopolnile 59 let, ter moški, rojeni leta 1962, ob dopolnjenih 64 letih. Kot je pojasnila Žanna Ivanovskaja s Finančne univerze, je bila višina fiksnega izplačila k zavarovalni starosti pokojnini določena pri 9.584 rubljih. Ena najpomembnejših novosti, ki so stopile v veljavo, je možnost avtomatičnega priznavanja pokojnine brez potrebe po vlaganju posebnih vlog, kar poenostavlja administrativne postopke za državljane. Kljub avtomatizaciji pa morajo posamezniki še vedno izpolnjevati osnovne zakonske pogoje, ki vključujejo vsaj 15 let zavarovalne dobe in 30 individualnih pokojninskih točk. Te spremembe so neposredna posledica reforme, ki je bila zasnovana za postopno prilagajanje demografskim gibanjem v državi.

Ruski hokejski zvezdnik in kapetan moštva Washington Capitals Aleksander Ovečkin je na tekmi severnoameriške lige NHL proti ekipi Chicago Blackhawks utrpel poškodbo obraza. Incident se je zgodil, ko ga je branilec Chicaga Louis Crevier s palico zadel v obraz, pri čemer je Ovečkin močno zakrvavel in po poročilih izgubil zob. Kljub očitnemu udarcu sodniki na srečanju niso dosodili kazni za igralca Chicaga. Dogodek je zasenčil samo igro, v kateri so Washington Capitals kljub Ovečkinovi vrnitvi na led po oskrbi izgubili po izvajanju kazenskih strelov z rezultatom 2:3. Ovečkin, ki velja za enega najboljših strelcev v zgodovini lige, se je v zadnjem obdobju soočal z nihanjem v formi, vendar je decembra lani uspel prekiniti daljši strelski post, kar je Washingtonu vlilo upanje na izboljšanje rezultatov v rednem delu sezone.

Ukrajinske oborožene sile so po poročanju ruskih varnostnih virov izvedle prerazporeditev sil na severovzhodu države. Eden od bataljonov 1. tankovske brigade je bil podrejen poveljstvu 71. jegerske brigade, kar nakazuje na spremembo taktike in uporabo teh enot v vlogi jurišnih pehotnih skupin. Ta premestitev se je zgodila na območju Sumske oblasti, kjer se v zadnjem obdobju krepijo vojaške aktivnosti. Prerazporeditev specializiranih oklepnih enot v jurišne pehotne vloge po mnenju vojaških analitikov kaže na prilagajanje ukrajinske vojske razmeram na fronti, kjer primanjkuje pehote za ofenzivne operacije. Ruska stran pozorno spremlja te premike, saj Sumska oblast meji na rusko ozemlje in predstavlja strateško pomembno točko za morebitne vdore ali obrambne manevre obeh strani v konfliktu.

Ruski senator Andrej Klišas je v nedavnem odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ocenil, da so Združene države Amerike dejansko odrekle pravico do suverenosti vsem državam zahodne poloble. Njegove trditve temeljijo na Trumpovih izjavah glede Monrojeve doktrine, ki jo Washington tradicionalno uporablja kot podlago za svoj vpliv v Latinski Ameriki. Klišas meni, da gre za neposreden poseg v neodvisnost regije in obenem opozarja evropske države, ki jih je označil za ameriške vazale, naj se pripravijo na podoben odnos. Ruski uradnik poudarja, da takšna zunanja politika Washingtona pomeni vrnitev k imperialističnim težnjam, kjer ZDA same določajo pravila delovanja za svoje sosede in zaveznike. Po njegovih besedah so Trumpove besede jasen signal, da suverenost drugih držav za ameriško administracijo ni prednostna naloga, če je v nasprotju z njihovimi strateškimi interesi. Takšna retorika po mnenju Moskve dodatno zaostruje odnose med velesilami in vnaša negotovost v mednarodno politično okolje, še posebej v luči pričakovanj glede prihodnjih potez Bele hiše.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Ruska protizračna obramba je med 7.00 in 9.00 po moskovskem času uničila 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je bilo največ sestreljenih nad Rjazansko oblastjo (12). Med 10.00 in 13.00 po moskovskem času so sestrelili še 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 4. januar 2024 z brezpilotnimi letalniki napadle mesto Gubkin v ruski Belgorodski oblasti. Po poročanju lokalnega guvernerja Vjačeslava Gladkova je bila v napadu ranjena ena civilistka, ki je utrpela barotravmo ter več ran na hrbtu in okončinah. Reševalna ekipa jo je prepeljala v osrednjo okrožno bolnišnico v Gubkinu, kjer so ji nudili nujno medicinsko pomoč. Napad je povzročil tudi materialno škodo na stanovanjskih objektih. Po navedbah guvernerja je prišlo do požara, več stanovanj pa je bilo poškodovanih. Ta incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih dneh decembra močno razširile na ruska obmejna območja, kar povzroča nenehno negotovost med lokalnim prebivalstvom in materialno škodo na civilni infrastrukturi.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je družina Usolcev, ki je izginila septembra 2025 v Krasnojarskem okraju, najverjetneje potovala proti gori Malvinka, kjer se nahaja 'kamen želja', kamnita tvorba v obliki piramide.

Michael Flynn, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Donalda Trumpa, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Flynn je ukrajinskega voditelja označil za diktatorja in mu očital preganjanje vseh državljanov, ki se v Ukrajini ne strinjajo z njegovo politiko. Izjave odražajo nadaljevanje sovražne retorike dela ameriške desnice do ukrajinskega vrha, kar sovpada z napetimi odnosi med Trumpovim taborom in Kijevom. Kritike prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje pojavljajo razprave o prihodnosti ameriške pomoči Ukrajini in morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo. Flynnove besede krepijo narativo o pomanjkanju demokratičnih standardov v Ukrajini, kar bi lahko vplivalo na razpoloženje ameriških odločevalcev glede nadaljnje podpore državi v vojni. Gre za stopnjevanje političnih pritiskov na Zelenskega, ki se že dlje časa trudi ohraniti diplomatsko ravnovesje z Washingtonom.