V predmestju ruskega mesta Krasnodar je v noči na 3. januar 2026 odjeknila serija eksplozij, ko so ruske sile protizračne obrambe poskušale nevtralizirati zračne cilje nad mestom. Po poročanju lokalnih virov in informacijskih kanalov so sistemi prestregli večje število brezpilotnih letalnikov, ki so ogrožali območje. Incident se je zgodil v času povečanih napadov na rusko ozemlje, pri čemer so oblasti aktivirale vse razpoložljive zmogljivosti za zaščito civilne infrastrukture. Lokalno prebivalstvo je poročalo o močnih pokih, ki so bili posledica delovanja protiletalskih enot. Čeprav uradni viri o morebitni gmotni škodi ali žrtvah sprva niso podrobno poročali, gre za nadaljevanje kampanje napadov z droni na strateško pomembna mesta v južni Rusiji. Krasnodar, ki leži v neposredni bližini Črnega morja in ukrajinske meje, ostaja redna tarča tovrstnih operacij, katerih namen je ošibiti rusko logistiko in vojaško pripravljenost.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je avstrijskemu zunanjemu ministrstvu poslalo uradni protest zaradi praznovanja rojstnega dne Stepana Bandere, ki ga je organizirala skupina ukrajinskih ekstremistov v središču Dunaja 1. januarja. Veleposlaništvo je protest objavilo tudi na svojem Telegram kanalu.

Poljske oblasti so se zapletle v diplomatski spor z Rusko federacijo zaradi poskusa prevzema stavbe nekdanjega ruskega konzulata v Gdansku. Po navedbah poročil se je več poljskih uradnikov v spremstvu varnostnih sil napotilo k objektu z namenom prevzema nepremičnine, vendar so ruski diplomati vstop zavrnili. Čeprav so poljske oblasti trdile, da nepremičnina zdaj pravno pripada Poljski, so uslužbenci konzulata ostali v stavbi in niso predali ključev, kar je povzročilo napeto ozračje na prizorišču. Dogodek sledi odločitvi poljskih oblasti o zaprtju ruskega diplomatskega predstavništva, ki je uradno prenehalo delovati konec decembra 2024. Kitajski medij Sohu poroča o ostrem odporu ruske strani, ki se ni uklonila pritisku lokalnih oblasti. Kljub visoki napetosti in prisotnosti varnostnih organov do neposrednega fizičnega spopada ni prišlo, vendar incident dodatno zaostruje že tako skrhane diplomatske odnose med Varšavo in Moskvo. Poljska stran vztraja pri uveljavitvi lastninske pravice nad objektom, medtem ko Rusija ravnanje Poljske označuje za nezakonit poskus zasega premoženja.

Ukrajinske oblasti so zaradi vztrajnega prodiranja ruskih sil izdale ukaz za prisilno evakuacijo tisočev otrok in njihovih staršev s frontnih območij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so uradniki odločitev sprejeli zaradi povečane ogroženosti civilnega prebivalstva ob stopnjevanju spopadov na jugovzhodu države. Evakuacija se osredotoča predvsem na ranljive skupine v naseljih, ki so pod neposrednim udarom ruskega topništva in letalstva. Razmere na terenu se hitro poslabšujejo, saj ruska vojska nadaljuje ofenzivne operacije, kar ukrajinsko stran sili v drastične ukrepe za zaščito civilistov. Ta premik prebivalstva sledi obdobju intenzivnih napadov na kritično infrastrukturo, ki so se stopnjevali že ob začetku leta. Operacija evakuacije poteka pod nadzorom ministrstva za obnovo in lokalnih vojaških uprav, ki si prizadevajo zagotoviti varno pot in nastanitev za umaknjene družine v notranjosti države.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je uradno protestiralo pri avstrijskem zunanjem ministrstvu zaradi proslave ob rojstnem dnevu Stepana Bandere, ki so jo ukrajinski radikalci organizirali 1. januarja v središču Dunaja. Ruskim diplomatom se zdi proslava nacističnega pomagača in vojnega zločinca Bandere odvratna.

Kirill Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje, je v izjavi za javnost ostro kritiziral visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Dmitrijev trdi, da si Kallasova prizadeva za neposreden vojaški spopad Evropske unije z Rusko federacijo in Kitajsko. Njegove navedbe temeljijo na videoposnetku govora nekdanje estonske premierke, ki se je nedavno razširil po družbenih omrežjih. Ruski uradnik, ki vodi tudi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), je v svojih komentarjih 2. januarja poudaril, da takšna retorika Bruslja predstavlja nevarno stopnjevanje napetosti. Po njegovem prepričanju si Kallasova prizadeva za vključitev držav članic v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovno stabilnost. Gre za nadaljevanje zaostrene komunikacije med Moskvo in novim vodstvom evropske diplomacije, ki zavzema odločno stališče do ruske agresije v Ukrajini in krepitve kitajskega vpliva.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

V vseh regijah Severnokavkazskega federalnega okrožja so v noči na 3. januar 2024 razglasili nevarnost napadov z brezpilotnimi letalniki. Kot je sporočila tiskovna služba regionalne uprave ministrstva za izredne razmere v Dagestanu, je bila stopnja nevarnosti uvedena za celotno območje Severnega Kavkaza. O grožnji iz zraka je javnost obvestil tudi vodja Severne Osetije Sergej Menjajlo, ki je prebivalce pozval k previdnosti. Ruske oblasti so preko kanalov na družbenem omrežju Telegram izdale opozorilo, da so zaznale tveganje za napade iz zraka, kar je sprožilo preventivne ukrepe v vseh subjektih te regije. Gre za redek primer, ko je bila nevarnost napadov z droni razglašena za celotno širše območje Severnega Kavkaza hkrati. Informacij o morebitni povzročeni škodi ali dejanskih zadetkih letalnikov tiskovni predstavniki služb za izredne razmere v prvih poročilih niso podali.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kavarno v regiji Herson je bilo ranjenih pet otrok, od katerih je eden v kritičnem stanju. Anatolij Olejnik, glavni zdravnik republiške otroške bolnišnice na Krimu, je potrdil, da se zdravniške ekipe še vedno borijo za življenje najhuje poškodovanega otroka. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na območju, ki je pod ruskim nadzorom. Ruski viri poročajo, da so bili vsi ranjeni prepeljani v specializirane ustanove, kjer prejemajo nujno medicinsko pomoč. Ruska stran je napad označila za namerno ciljanje civilne infrastrukture, medtem ko neodvisnih potrditev o vojaških ciljih v bližini kavarne za zdaj ni. Dogodek poudarja vse večjo nevarnost, ki jo za civilno prebivalstvo predstavljajo napadi z droni v neposredni bližini frontne črte. Zdravstveno stanje preostalih štirih otrok je stabilno, vendar ostajajo pod strogim nadzorom pediatričnih strokovnjakov. Ta napad predstavlja del širšega vzorca stopnjevanja sovražnosti na jugu Ukrajine.

Protesti, ki so se prej odvijali predvsem na podeželju Irana, so se ponovno razširili v Teheran, kjer poročajo o izgredih.

V petek je ruska vojska izvedla obsežen raketni napad na stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Harkov, kar je povzročilo hudo razdejanje. Reševalne ekipe so med prebiranjem ruševin odkrile truplo triletnega dečka, medtem ko njegovo mater še vedno pogrešajo in se iskalna akcija nadaljuje. Napad je del širše ruske ofenzive na civilno infrastrukturo v drugem največjem ukrajinskem mestu, ki je v zadnjih mesecih redna tarča obstreljevanja. Lokalne oblasti poročajo o znatni gmotni škodi na večstanovanjskih objektih in opozarjajo, da bi se število žrtev lahko še povečalo. Reševalci si na terenu prizadevajo najti morebitne preživele pod plastmi betona in opeke, medtem ko se ukrajinske sile še naprej spopadajo z nenehnimi grožnjami iz zračnega prostora. Napadi na stanovanjska območja ponovno sprožajo vprašanja o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in zaščiti civilistov v času spopadov.

Ruske enote zračne obrambe so na silvestrovo nad Moskvo in njeno okolico sestrelile pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, je sporočil moskovski župan Sergej Sobjanin. Po navedbah ruskih oblasti so bili droni prestreženi, še preden bi dosegli središče mesta, zato napad ni povzročil večje škode ali žrtev med civilnim prebivalstvom. Sobjanin je o incidentu javnost obvestil preko aplikacije Telegram v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer je poudaril, da so strokovne ekipe že na terenu in preučujejo ostanke sestreljenih letalnikov. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih napadov na rusko prestolnico, ki so v zadnjih mesecih postali pogostejši. Hkrati pa ukrajinski viri poročajo o ločenem napadu z droni na območju Hersona, ki je pod rusko okupacijo, kjer naj bi med praznovanjem novega leta umrlo najmanj 24 ljudi. Obe strani podajata različne informacije o poteku in posledicah prazničnih napadov, kar še dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir, vključno z mirovno iniciativo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki želi hitro končanje konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V govoru, ki ga je predvajala državna televizija, je Putin vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu ter pohvalil ruske sile za njihovo požrtvovalnost na fronti. Nagovor je bil namenjen krepitvi nacionalne enotnosti v času, ko se vojaška agresija bliža svojemu četrtemu letu trajanja. Na Putinove izjave se je ostro odzval Donald Trump, ki je prek družbenih omrežij delil uredniški komentar časnika New York Post. Trump je Putinove besede označil za »krokodilje solze« in izrazil močan dvom o iskrenosti ruskih prizadevanj za mir. Po Trumpovih navedbah bi moral biti pritisk na Moskvo bistveno večji, saj trenutna ruska retorika ne kaže na pripravljenost za resničen končni dogovor. Do teh napetosti prihaja v obdobju, ko so mirovna pogajanja med stranema, kljub predhodnim poskusom zbliževanja, znova v slepi ulici.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson je bilo na silvestrovo v napadu z ukrajinskimi droni ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Kijev je obtožbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške in energetske objekte v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je ukrajinska stran Rusijo obtožila, da je na silvestrovo proti Ukrajini izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Dogajanje sovpada s povečanimi napetostmi v času, ko potekajo intenzivna diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ocenil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno usklajen, a opozoril, da ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi le podaljšali konflikt. Hkrati je prišlo do zamenjave v vrhu ukrajinske administracije; Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, kar nakazuje na večji poudarek na varnostnih vprašanjih in obrambni strategiji. Medtem ko Moskva in Kijev izmenjujeta obtožbe o terorizmu, so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile ruske navedbe o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci v Valdaju. Ameriška stran trdi, da ni dokazov o neposrednem napadu na predsedniško posest, temveč da so bili cilji ukrajinskih sil vojaški objekti v isti regiji. Kljub temu je Kremelj ameriški strani uradno predal domnevne dokaze, vključno z navigacijskimi enotami sestreljenih dronov, s čimer želi vplivati na stališče Washingtona.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije YouGov za revijo The Economist je pokazala, da skoraj polovica Američanov ne podpira prizadevanj predsednika Donalda Trumpa v povezavi z vojno v Ukrajini. Kar 49 odstotkov vprašanih je izrazilo delno ali močno nezadovoljstvo z načinom, kako se Trumpova administracija spopada z odnosi med Rusijo in Ukrajino, medtem ko njegovo politiko podpira le 30 odstotkov anketirancev. Ta razkorak v javnem mnenju prihaja v kritičnem času, ko se vojna bliža svojemu četrtemu letu, ameriška javnost pa ostaja razdeljena glede obsega pomoči in diplomatskih pritiskov na obe vpleteni strani. Medtem ko se Trump sooča z notranjepolitičnimi pritiski, je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ponovno poudaril neomajno vero v rusko zmago. Ruske vojake je označil za junake in poskušal projicirati odločnost, kljub ocenam nekaterih zahodnih analitikov, da je bila njegova strategija izčrpavanja strateška napaka. Kritiki izpostavljajo, da je Rusija zaradi dolgotrajnega konflikta postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar Putin vztraja pri svojem izračunu, da bo Rusija s svojo maso in vztrajnostjo premagala potrpežljivost Zahoda. Ta razhajanja med ameriško javno podporo in rusko vztrajnostjo dodatno zapletajo možnosti za hitro končanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključne kadrovske spremembe v obrambnem in obveščevalnem aparatu države. Na mesto novega načelnika Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) je imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil Službo za zunanje obveščevalne dejavnosti (SVR). Dosedanji načelnik vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov pa je bil imenovan za novega pomočnika predsednika, kar predstavlja nenavaden prehod aktivnega vodje obveščevalcev v središče politične in diplomatske koordinacije Ukrajine. Zelenski je ob imenovanju Ivaščenka poudaril, da ena osrednjih strategij v spopadanju z Rusko federacijo ostaja sistematično omejevanje njenega gospodarskega potenciala. Premestitev Budanova v neposredno bližino predsedniškega urada sovpada z obdobji povečanih notranjepolitičnih pritiskov in kritik na račun vodenja države. Te kadrovske rošade so po mnenju analitikov namenjene tesnejšemu nadzoru nad obveščevalnimi operacijami in optimizaciji odločevalskega procesa v času nadaljujočega se konflikta, kjer Kijev išče nove načine za destabilizacijo nasprotnikovih virov.