Vodja stranke Pravična Rusija Sergej Mironov je podal pobudo za začetek eksperimentalnega uvajanja brezpogojnega temeljnega dohodka v dveh ruskih regijah z najslabšim socialno-ekonomskim stanjem. Mironov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS pojasnil, da bi pilotni projekt služil kot preizkusna faza pred morebitno razširitvijo tega ukrepa na celotno državo. Politični predlog temelji na potrebi po neposredni finančni pomoči prebivalstvu v območjih z visoko stopnjo revščine. Predlog predvideva redna mesečna izplačila državljanom brez dodatnih pogojev, kar bi po mnenju predlagatelja spodbudilo lokalno gospodarstvo in zmanjšalo socialne razlike. Čeprav podrobnosti o višini sredstev in izboru specifičnih regij še niso dokončno določene, gre za enega vidnejših socialnih predlogov opozicijske stranke v ruski dumi. Pobuda prihaja v času, ko se ruska država spopada z inflacijskimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki so najbolj prizadeli odročne in gospodarsko manj razvite predele federacije.

Čečenske oblasti so v petek, 3. januarja 2025, odločno zanikale ponovne navedbe o domnevnem slabem zdravstvenem stanju in hospitalizaciji voditelja avtonomne republike Ramzana Kadirova. Minister za nacionalno politiko, zunanje odnose, tisk in informiranje Ahmed Dudajev je v odgovor na širjenje informacij objavil videoposnetek, na katerem je Kadirov videti dobrega zdravja. Dudajev je navedbe označil za nove govorice in poskus dezinformiranja javnosti. Videoposnetek, ki ga je minister objavil na svojem blogu, prikazuje čečenskega voditelja v aktivni vlogi, kar naj bi dokončno utišalo ugibanja o njegovi domnevni bolezni. Gre za ustaljeno prakso čečenskih oblasti, ki se na poročanja o Kadirovem zdravju pogosto odzivajo z objavami vizualnih dokazov njegove prisotnosti v javnem življenju. Poročanja o morebitnih zdravstvenih težavah Kadirova so se sicer v mednarodnem prostoru v zadnjem letu pojavila že večkrat, vendar so bila vedno uradno demantirana.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v petek med 14. in 20. uro po moskovskem času nevtralizirale 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Brezpilotniki so bili prestreženi nad štirimi ruskimi regijami in nad območjem Azovskega morja. Po navedbah uradne Moskve je šlo za drone letalskega tipa, s katerimi je ukrajinska vojska poskušala izvesti napade na ruskem ozemlju. Incident predstavlja nadaljevanje intenzivne kampanje zračnega bojevanja, kjer ukrajinske sile z uporabo brezpilotnih tehnologij redno ciljajo objekte znotraj meja Ruske federacije. Ruska stran je ob tem poudarila učinkovitost svojih protiletalskih sistemov, ki so v zadnjih mesecih znatno povečali število prestreženih objektov, vključno z uporabo novih tehničnih rešitev za nevtralizacijo kvadrokopterjev.

Ruske sile so v petek izvedle silovit napad z balističnimi raketami na središče ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so zadele stanovanjsko območje. V napadu je bil popolnoma uničen petnadstropni stanovanjski blok, poškodovanih pa je bilo tudi več drugih stanovanjskih zgradb in trgovin. Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih najmanj 30 ljudi, reševalne ekipe pa so še naprej odstranjevale ruševine in iskale morebitne preživele. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenih omrežij potrdil dogodek in obsodil napad na civilno infrastrukturo. Po navedbah guvernerja regije so ruske rakete povzročile obsežno razdejanje v mestu, ki je že dlje časa tarča nenehnega obstreljevanja. Gre za nadaljevanje ruske taktike napadov na urbana središča, ki povzročajo veliko gmotno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj so prebivalci nenehno izpostavljeni nevarnosti novih zračnih napadov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (GUR) je izvedla kompleksno večstopenjsko operacijo, s katero je Rusko federacijo prepričala o smrti poveljnika ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denisa Kapustina. Ukrajinski operativci iz skupine Timur so pripravili prirejene videoposnetke, ki simulirajo napad z droni na vozilo, v katerem naj bi se nahajal Kapustin. Ruske varnostne službe so nasedle prevari in za potrditev njegove domnevne likvidacije plačale 500.000 ameriških dolarjev. Prvi videoposnetek prikazuje dron FPV, ki poleti naravnost v bel kombi v zasneženi pokrajini, ob katerem stoji moški s silhueto, podobno Kapustinovi. Drugi posnetek, zajet z izvidniškim dronom, pa dokumentira eksplozijo in požar, ki je zajel vozilo po udarcu. Čeprav so ruski mediji in uradne strukture 27. decembra 2025 sprva proslavljali njegovo smrt, je GUR kasneje razkril, da je Kapustin živ. Prejeta finančna sredstva bo Ukrajina uporabila za krepitev bojnih sposobnosti svojih posebnih enot, hkrati pa je operacija služila za razkritje ruskih obveščevalnih mrež.

Ruski socialni sklad je v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, začel izplačevati pokojnine po izgubi hranitelja družine za sorodnike žrtev napada na vas Horli. Po navedbah sklada so doslej odobrili sedem pokojnin, pripravljajo pa se tudi dokumenti za pet mladoletnih otrok, ki so v napadu izgubili mater. Ministrstvo za delo in socialno zaščito regije Herson je obenem pričelo sprejemati vloge za enkratno denarno pomoč žrtvam in njihovim bližnjim. Lokalne oblasti so sporočile, da je po najnovejših podatkih v napadu, ki naj bi se zgodil v silvestrski noči, umrlo 28 ljudi. Do zdaj so sodnomedicinski izvedenci uradno identificirali 17 žrtev, med katerimi so moški in ženske različnih starosti. Ruska stran trdi, da so ukrajinske oborožene sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov napadle gostinsko-hotelski objekt, kjer se je nahajalo civilno prebivalstvo, medtem ko preiskovalci še nadaljujejo z zbiranjem dokazov na kraju dogodka.

Ruske oborožene sile so v petek izvedle raketni napad na vzhodno ukrajinsko mesto Harkov, pri čemer so zadela stanovanjska poslopja. Po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj 13 ljudi. Šest poškodovanih so prepeljali v bolnišnico, med njimi je ena ženska v kritičnem stanju. Zelenski je napad označil za grozovito dejanje, pri čemer sta na naseljeno območje prileteli dve raketi. Napad se je zgodil v času stopnjevanja ruskih zračnih operacij proti civilni in energetski infrastrukturi po celotni Ukrajini. Harkov, ki leži blizu ruske meje, ostaja ena izmed najpogostejših tarč ruskega obstreljevanja. Ukrajinske reševalne službe so po napadu na kraju dogodka iskale morebitne dodatne žrtve pod ruševinami stanovanjskih blokov, medtem ko predsednik Zelenski ponovno poziva mednarodno skupnost k okrepitvi ukrajinske zračne obrambe.

Ukrajinske oblasti so v petek izdale ukaz za nujno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 40 naselij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev so sprejeli zaradi zaostrenih varnostnih razmer in nenehnega napredovanja ruskih sil v zadnjih mesecih, kar neposredno ogroža civilno prebivalstvo na jugu in v osrednjem delu države. Evakuacija zajema območja, kjer so ruske enote v zadnjem obdobju dosegle pomembne ozemeljske premike. Ukrajinska vlada je poudarila, da je premestitev mladoletnikov prednostna naloga, saj se boji za njihova življenja ob morebitnem nadaljnjem prodiranju sovražnih sil. Lokalne oblasti bodo družinam zagotovile zatočišča v varnejših delih države, medtem ko se spopadi na frontnih linijah stopnjujejo. Ukrep odraža resnost razmer na bojišču, kjer se ukrajinska vojska spopada z močnim pritiskom na več kriznih točkah hkrati.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle raketni napad na osrednji del ruskega mesta Belgorod, pri čemer sta bili poškodovani dve ženski. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova so izstrelki povzročili škodo na več objektih, vključno s stanovanjsko stavbo in poslovnim prostorom. Na posnetkih, ki jih je guverner objavil na družbenem omrežju Telegram, je razvidno razbito okensko steklo na stanovanjskem bloku in znatne poškodbe na komercialni zgradbi. Lokalne oblasti so potrdile, da so na kraju dogodka posredovale vse pristojne službe. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti v obmejni regiji, ki je v zadnjem obdobju postala redna tarča ukrajinskih sil. Ruska stran poroča o škodi na civilni infrastrukturi, medtem ko Kijev tovrstne operacije običajno označuje kot odgovor na rusko agresijo in napade na ukrajinsko ozemlje. Incident se je zgodil 2. januarja in ponovno izpostavlja ranljivost ruskih mest v bližini meje kljub delovanju protizračne obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

Estonsko notranje ministrstvo je prepovedalo vstop in bivanje v državi duhovniku Ruske pravoslavne cerkve Romanu Kolesnikovu, pri čemer se je sklicevalo na varnostne pomisleke. Po poročanju lokalnih medijev so oblasti odločitev utemeljile s trditvijo, da je Kolesnikov podpiral zunanjo politiko Ruske federacije, kar predstavlja grožnjo nacionalni varnosti Estonije. Kolesnikov, ki je v državi služboval več mesecev, je moral po odločitvi uradnih organov nemudoma zapustiti estonsko ozemlje in se vrniti v Rusijo. Primer odraža zaostrene odnose med talinsko vlado in predstavniki moskovskega patriarhata, ki so pod drobnogledom zaradi morebitnega širjenja ruskega vpliva v baltskih državah. Estonske oblasti so poudarile, da je ukrep nujen za zaščito javnega reda in miru.

Rezultati javnomnenjskih raziskav v Nemčiji kažejo, da prebivalstvo že skoraj štiri leta živi v nenehnem strahu pred neposrednim oboroženim spopadom z Rusko federacijo. Kot poroča nemški časnik Die Zeit, ki se sklicuje na podatke rednih anket, se je občutek negotovosti med državljani močno ukoreninil in vpliva na splošno družbeno klimo v državi. Strah pred vojno je postal stalnica v nemški javni zavesti, kar odraža pesimizem glede prihodnjih varnostnih razmer v Evropi. Analize kažejo, da so nemški državljani izgubili upanje na hitro stabilizacijo razmer, saj geopolitične napetosti ne popuščajo. Poročanje medijev poudarja, da strah ni le kratkotrajna reakcija na posamezne dogodke, temveč dolgotrajno stanje, ki ga niso omilili niti diplomatski napori niti trenutne varnostne politike. Takšno razpoloženje javnosti predstavlja pomemben izziv za nemško politično vodstvo pri oblikovanju nadaljnje strategije do Moskve in obrambne politike države.

V ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v Harkovu na severovzhodu Ukrajine je bilo danes ranjenih najmanj 19 ljudi. Med poškodovanimi je po podatkih lokalnih oblasti tudi šestmesečni dojenček. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za gnusno dejanje, saj sta dve raketi zadeli gosto naseljeno območje v središču mesta, kjer ni vojaških objektov. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih zračnih operacij proti civilni infrastrukturi v regiji Harkov. Reševalne ekipe so na terenu preiskovale razbitine stanovanjskih stavb, medtem ko so tuje tiskovne agencije poročale o znatni gmotni škodi na civilnih objektih. Incident se je zgodil v času, ko Ukrajina krepi svoje obrambne zmogljivosti in uporablja zahodno orožje dolgega dosega za povračilne ukrepe na ruskem ozemlju.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Napad, ki so ga izvedli trije brezpilotni letalniki, je zadel lokalno kavarno in hotel med novoletnim praznovanjem. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda je eden od dronov nosil vnetljivo mešanico, ki je povzročila obsežen požar. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, število mrtvih pa se po nekaterih poročilih utegne povzpeti na 27. Kijev je navedbe o napadu na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaške objekte in energetsko infrastrukturo. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani poročali o obsežnih napadih z droni na novoletno noč; Rusija naj bi nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, medtem ko Moskva trdi, da je decembra skupno sestrelila več kot 4300 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatskem področju. Ameriški obveščevalni viri so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina v njegovi rezidenci, kar je potrdil tudi Donald Trump. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta in opozoril, da Ukrajina kljub napredku v pogajanjih ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma.

V hostlu Lion Apartments na jugu Moskve je v četrtek, 2. januarja, prišlo do hude nesreče zaradi preboja cevi z vročo vodo. Incident se je zgodil v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Avtozavodski ulici, kjer se nahaja omenjeni objekt. Zaradi vdora vrele vode in pare so štiri osebe ostale ujete v prostorih, kar je zahtevalo nujno posredovanje reševalnih služb. Ruski mediji, vključno s kanalom SHOT, so poročali, da je poplava vroče vode v podzemnih prostorih onemogočila varen izhod ujetim osebam. Reševalne ekipe so se na kraju dogodka spopadale z visoko temperaturo in omejeno vidljivostjo, da bi dosegle ujeti osebi in preprečile morebitne žrtve. Stanje ujetih in stopnja poškodb ob objavi prvih poročil še nista bila znana, prav tako pa se preiskujejo vzroki za odpoved toplovodnega omrežja v stavbi.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je v petek sporočila, da so na letališču v Volgogradu uvedli začasne omejitve za sprejemanje in odpošiljanje letal. Predstavnik agencije Artem Korenjako je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališče trenutno ne izvaja storitev za potniške lete, kar je povzročilo zamude in preusmeritve poletov. Ukrep je bil sprejet z namenom zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu, vendar uradni viri niso podali podrobnejših informacij o specifični naravi grožnje ali razlogih za zaprtje zračnega prostora. Operativne omejitve so neposredno vplivale na vozni red letališča, saj so bili vsi načrtovani prihodi in odhodi ustavljeni do preklica. Podobni varnostni ukrepi so v ruskih regijah, ki so bližje območjem konfliktov, postali pogostejši zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov in drugih varnostnih tveganj. Pristojne službe so potnike pozvale k spremljanju informacij letalskih prevoznikov, medtem ko letališko osebje izvaja protokole, predvidene za izredne razmere v zračnem prometu.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na obmorsko letovišče Horli v Hersonski oblasti je bil ranjen državljan Srbije. Po besedah proruskega guvernerja regije Vladimirja Salda je srbski državljan v času napada, ki se je zgodil v novoletni noči, praznoval v eni izmed lokalnih kavarn. Ranjenec je utrpel lažje poškodbe zaradi drobcev granat in je bil oskrbljen v bolnišnici v Skadovsku. Napad je bil usmerjen na kavarno in hotel na obali Črnega morja, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ruski preiskovalni komite je ob tem sporočil, da je napad zahteval 27 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva mladoletnika, več kot 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Istočasno ukrajinske obveščevalne službe opozarjajo na možnost obsežnih ruskih provokacij, ki naj bi se zgodile pred pravoslavnim božičem ali med njim. Po navedbah Kijeva želi Moskva z domnevnimi napadi pod tuje krinko ustvariti pretvezo za prekinitev mirovnih pogajanj. Ukrajinska civilna protiobveščevalna služba (SZRU) izpostavlja, da bi ruske tajne službe lahko uporabile silovita sredstva, ki bi povzročila velike človeške izgube, z namenom destabilizacije pogajalskih procesov. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi predhodnih ruskih obtožb o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar Kijev kategorično zanika.

Na uradni spletni strani Kino-teatr.ru so sporočili, da je ruski igralec, scenarist in režiser Andrej Horošev umrl v starosti 66 ali 67 let. Horošev je umrl 1. januarja 2026 v Jakutsku.