V hostlu Lion Apartments na jugu Moskve je v četrtek, 2. januarja, prišlo do hude nesreče zaradi preboja cevi z vročo vodo. Incident se je zgodil v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Avtozavodski ulici, kjer se nahaja omenjeni objekt. Zaradi vdora vrele vode in pare so štiri osebe ostale ujete v prostorih, kar je zahtevalo nujno posredovanje reševalnih služb. Ruski mediji, vključno s kanalom SHOT, so poročali, da je poplava vroče vode v podzemnih prostorih onemogočila varen izhod ujetim osebam. Reševalne ekipe so se na kraju dogodka spopadale z visoko temperaturo in omejeno vidljivostjo, da bi dosegle ujeti osebi in preprečile morebitne žrtve. Stanje ujetih in stopnja poškodb ob objavi prvih poročil še nista bila znana, prav tako pa se preiskujejo vzroki za odpoved toplovodnega omrežja v stavbi.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je v petek sporočila, da so na letališču v Volgogradu uvedli začasne omejitve za sprejemanje in odpošiljanje letal. Predstavnik agencije Artem Korenjako je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališče trenutno ne izvaja storitev za potniške lete, kar je povzročilo zamude in preusmeritve poletov. Ukrep je bil sprejet z namenom zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu, vendar uradni viri niso podali podrobnejših informacij o specifični naravi grožnje ali razlogih za zaprtje zračnega prostora. Operativne omejitve so neposredno vplivale na vozni red letališča, saj so bili vsi načrtovani prihodi in odhodi ustavljeni do preklica. Podobni varnostni ukrepi so v ruskih regijah, ki so bližje območjem konfliktov, postali pogostejši zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov in drugih varnostnih tveganj. Pristojne službe so potnike pozvale k spremljanju informacij letalskih prevoznikov, medtem ko letališko osebje izvaja protokole, predvidene za izredne razmere v zračnem prometu.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na obmorsko letovišče Horli v Hersonski oblasti je bil ranjen državljan Srbije. Po besedah proruskega guvernerja regije Vladimirja Salda je srbski državljan v času napada, ki se je zgodil v novoletni noči, praznoval v eni izmed lokalnih kavarn. Ranjenec je utrpel lažje poškodbe zaradi drobcev granat in je bil oskrbljen v bolnišnici v Skadovsku. Napad je bil usmerjen na kavarno in hotel na obali Črnega morja, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ruski preiskovalni komite je ob tem sporočil, da je napad zahteval 27 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva mladoletnika, več kot 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Istočasno ukrajinske obveščevalne službe opozarjajo na možnost obsežnih ruskih provokacij, ki naj bi se zgodile pred pravoslavnim božičem ali med njim. Po navedbah Kijeva želi Moskva z domnevnimi napadi pod tuje krinko ustvariti pretvezo za prekinitev mirovnih pogajanj. Ukrajinska civilna protiobveščevalna služba (SZRU) izpostavlja, da bi ruske tajne službe lahko uporabile silovita sredstva, ki bi povzročila velike človeške izgube, z namenom destabilizacije pogajalskih procesov. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi predhodnih ruskih obtožb o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar Kijev kategorično zanika.

Na uradni spletni strani Kino-teatr.ru so sporočili, da je ruski igralec, scenarist in režiser Andrej Horošev umrl v starosti 66 ali 67 let. Horošev je umrl 1. januarja 2026 v Jakutsku.

V Sankt Peterburgu je v 83. letu starosti umrl ruski fotograf Valerij Plotnikov, znan po svojih portretih Vladimirja Visockega in drugih slavnih osebnosti. Smrt je 2. januarja potrdila tiskovna agencija TASS.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Guverner Vladimir Saldo je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada ukrajinskih oboroženih sil na kavarno in hotel v Horlih v regiji Herson povečalo na 28, število ranjenih pa je preseglo 60.

V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je v nedavnih izjavah izrazil pesimizem glede hitrega končanja vojne v Ukrajini. Po njegovih ocenah so možnosti, da bi se ruska agresija končala do leta 2026, praktično ničelne. Kuleba, ki je bil ključna figura v ekipi predsednika Volodimirja Zelenskega, poudarja, da trenutne razmere na bojišču in geopolitična situacija ne kažejo na možnost skorajšnjega premirja. Nekdanji vodja ukrajinske diplomacije je izpostavil, da so pričakovanja o sklenitvi premirja do konca letošnje zime nerealna. Njegove napovedi temeljijo na analizi dolgoročnih ciljev Moskve in trenutne dinamike mednarodne podpore Ukrajini. Kuleba opozarja, da se mora mednarodna skupnost pripraviti na dolgotrajen konflikt, saj Rusija ne kaže resnih namer po umiku ali pogajanjih, ki bi vodila v pravičen mir. Izjave prihajajo v času, ko se Ukrajina trudi obdržati pozornost zahodnih zaveznic sredi drugih globalnih kriz.

Rusko obrambno ministrstvo je ponovilo zanikanje raketnih ali zračnih napadov na Harkov 2. januarja in trdilo, da informacije, ki jih širi Kijev, niso resnične. Ministrstvo je dodalo, da je do detonacije streliva prišlo v trgovskem centru v Harkovu, kjer naj bi ga skladiščili. Prav tako so izjavili, da so trditve Kijeva poskus preusmeritve pozornosti od domnevnega terorističnega napada ukrajinskih sil na civiliste v Horlah.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Na Krimskem mostu so v petek popoldne zabeležili znatno zgostitev prometa, saj je na prehod čez objekt čakalo več kot 800 avtomobilov. Po poročanju lokalnih operativnih služb se je do 16. ure po moskovskem času na strani Tamana v smeri proti polotoku Krim nabralo približno 500 vozil, medtem ko je na izstop s polotoka v smeri Kerča čakalo okoli 300 vozil. Potniki, ki so vstopali na Krim, so se spopadali z dolgimi čakalnimi dobami, saj je ročni varnostni pregled trajal do dve uri. Na izstopni strani je bila čakalna doba nekoliko krajša, in sicer približno eno uro. Zanimivo je, da do petkovega dopoldneva na mostu ni bilo poročil o nobenih zastojih, situacija pa se je hitro poslabšala v popoldanskih urah. Prometne kolone so neposredna posledica strogih varnostnih protokolov in povečanega števila potovanj na območje, ki ostaja strateško in politično občutljivo.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel pomembno kadrovsko rotacijo v vrhu ukrajinskega obrambnega in obveščevalnega aparata. Dotedanji vodja vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov je bil imenovan za novega vodjo urada predsednika, na mestu direktorja GUR pa ga je nasledil Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Zelenski je ob tem poudaril, da bo ena ključnih strategij nove ekipe usmerjena v sistematično omejevanje gospodarskega potenciala Ruske federacije, kar naj bi oslabilo njeno zmožnost za nadaljevanje vojaške agresije. Ruski uradniki so se na imenovanja odzvali s kritiko in cinizmom. Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova označil za »odlično izbiro«, pri čemer je slednjega znova označil za terorista. Ruski analitiki medtem ocenjujejo, da bo ta kadrovska poteza utrdila brezkompromisno linijo delovanja Kijeva, ki jo Moskva interpretira kot nadaljevanje kampanje pritiska. Prestrukturiranje vrha ukrajinske administracije se dogaja v času zaostrenih napetosti in ruskih groženj zoper ukrajinsko politično vodstvo.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je z ukazom podelila državljanstvo osmim ruskim državljanom, med katerimi je tudi Fjodor Bortnik, sin solista skupine »Bi-2«, Ljove.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pridobilo navigacijske podatke z ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so dokaze o domnevnem poskusu napada že posredovali Združenim državam Amerike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile načrtovale natančen udar na državno rezidenco, vendar so ruske obrambne sile grožnjo pravočasno nevtralizirale. Uradni Kijev je obtožbe o vpletenosti v domnevni napad na Putinovo rezidenco odločno zavrnil. Ukrajinski predstavniki poudarjajo, da gre za rusko propagando in poskus opravičevanja nadaljnje agresije. Ameriške obveščevalne službe so prav tako izrazile resne dvome o verodostojnosti ruskih navedb, nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za operacijo pod tujo zastavo, ki jo je uprizoril Kremelj sam, da bi okrepil domačo podporo vojni in upravičil stopnjevanje napadov na ukrajinsko infrastrukturo.