V ukrajinskem napadu na letovišče Horli ranjen državljan Srbije
Objavljeno: 2. 1. 2026 18:43
V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.
Kontekst in ozadje
1. jan. 2026
Stopnjevanje napadov in obtožbe o propagandi ob novem letu
Rusija je Ukrajino obtožila napadov na civilne objekte v zasedenih obmorskih krajih, vključno s hotelom in kavarno, kjer naj bi po ruskih trditvah umrlo 24 ljudi. Hkrati so ruske oblasti navajale dokaze o domnevnem poskusu atentata na Vladimirja Putina, kar pa je ameriška obveščevalna agencija CIA odločno zavrnila kot neutemeljeno.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je za Slovenijo zanimiv z vidika regionalne stabilnosti na Balkanu, saj vpletenost srbskega državljana v spopade v Ukrajini lahko vpliva na srbsko zunanjo politiko in njene odnose z EU. Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja vse vidike konflikta v Ukrajini, vključno z vpletenostjo tujih državljanov iz sosednjih regij.
Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.
V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na obmorsko letovišče Horli v Hersonski oblasti je bil ranjen državljan Srbije. Po besedah proruskega guvernerja regije Vladimirja Salda je srbski državljan v času napada, ki se je zgodil v novoletni noči, praznoval v eni izmed lokalnih kavarn. Ranjenec je utrpel lažje poškodbe zaradi drobcev granat in je bil oskrbljen v bolnišnici v Skadovsku. Napad je bil usmerjen na kavarno in hotel na obali Črnega morja, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ruski preiskovalni komite je ob tem sporočil, da je napad zahteval 27 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva mladoletnika, več kot 30 ljudi pa je bilo ranjenih.
Istočasno ukrajinske obveščevalne službe opozarjajo na možnost obsežnih ruskih provokacij, ki naj bi se zgodile pred pravoslavnim božičem ali med njim. Po navedbah Kijeva želi Moskva z domnevnimi napadi pod tuje krinko ustvariti pretvezo za prekinitev mirovnih pogajanj. Ukrajinska civilna protiobveščevalna služba (SZRU) izpostavlja, da bi ruske tajne službe lahko uporabile silovita sredstva, ki bi povzročila velike človeške izgube, z namenom destabilizacije pogajalskih procesov. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi predhodnih ruskih obtožb o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar Kijev kategorično zanika.
V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.
Hrvaška vlada je obsodila najnovejši ruski raketni napad na Ukrajino, v katerem je bilo ranjenih okoli 80 ljudi v mestu Ternopil na zahodu države. Poudarili so, da Rusija s tem dejanjem ponovno dokazuje, da ne želi miru in konca agresije. Hrvaška vlada podpira nadaljevanje sankcij proti Rusiji in zagotavlja polno podporo Ukrajini.
Rusko obrambno ministrstvo je uradno aktiviralo uporabo naprednega raketnega sistema Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske bojne glave. Belorusija je sočasno objavila videoposnetek razmestitve tega sistema na svojem ozemlju, kar dodatno potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Moskvo in Minskom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razmestitev sistema srednjega dosega napovedal že v začetku meseca, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori z administracijo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Na bojišču so ruske sile dosegle pomemben napredek v regiji Zaporožje, kjer je po poročanju obeh strani padla ključna ukrajinska utrdba Huljajpole. Moskva obenem obtožuje Kijev napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar Ukrajina odločno zanika. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanjih na Floridi izjavil, da bodo morali zaradi domnevnega napada na predsednikovo rezidenco ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča. Kljub intenzivnim diplomatskim stikom na relacijah Moskva-Washington in Kijev-Washington dogovor o ključnih vprašanjih za končanje vojne še ni bil dosežen.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti novo fazo sankcij proti Rusiji, pri čemer je izrazil nezadovoljstvo nad stanjem vojne v Ukrajini po obsežnem ruskem zračnem napadu. Medtem je ameriški finančni minister Skot Besent napovedal, da so ZDA pripravljene povečati pritisk na Rusijo in sodelovati z evropskimi partnerji pri uvajanju dodatnih ukrepov.
Dogodek je za Slovenijo zanimiv z vidika regionalne stabilnosti na Balkanu, saj vpletenost srbskega državljana v spopade v Ukrajini lahko vpliva na srbsko zunanjo politiko in njene odnose z EU. Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja vse vidike konflikta v Ukrajini, vključno z vpletenostjo tujih državljanov iz sosednjih regij.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.