Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne nestrokovnosti in visokih stroškov prenove stavb centralne banke. Trump, ki je Powella označil za »popolnega bedaka«, trdi, da so stroški prenove v višini 4,1 milijarde dolarjev previsoki, čeprav je Powell navedbe o luksuznih prenovah že junija zavrnil in pojasnil, da gre za nujno sanacijo strukturnih težav in azbesta. Spor predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za zmanjšanje neodvisnosti osrednje monetarne institucije, kar je razvidno že iz njegovih preteklih poskusov odstavitve guvernerjev Feda v letu 2025. Na zunanjepolitičnem področju so v javnost prišle podrobnosti o sporu med Trumpom in njegovim posebnim odposlancem za Ukrajino Keithom Kellogom. Trump naj bi Kelloga označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja in njegov boj primerjal z usodo Abrahama Lincolna. Kellog, ki naj bi administracijo zapustil januarja 2026, je nasprotoval Trumpovemu prepričanju o neustrašnosti Rusije. Hkrati ekonomske analize kažejo na upadanje ameriške gospodarske premoči, saj je indeks MSCI USA v letu 2025 zaostal za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o »najbolj vročem« gospodarstvu na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na pomemben zasuk v njunih diplomatskih odnosih. Do zaostritve prihaja v času, ko so se napetosti med državama povečale zaradi nedavnega obsežnega napada z droni na rusko regijo Novgorod. Čeprav obveščevalna agencija CIA trdi, da napad ni bil poskus atentata na Putina, nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko ti narativi vplivali na Trumpovo dojemanje ruske grožnje. Analitik Andrew Korybko navaja, da CIA domnevno manipulira s Trumpom, da bi ga odvrnila od sodelovanja s Putinom, medtem ko se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini praktično razblinjajo. Trumpovo javno nezadovoljstvo je neposreden odziv na rusko zavračanje revidiranih mirovnih načrtov, kar je povzročilo zastoj v diplomatskih prizadevanjih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika spiralno vodila v nenadzorovano zaostrovanje konflikta, če se komunikacija med voditeljema ne stabilizira.

Novoletna praznovanja v vasi Horli v zasedeni regiji Herson se so sprevrgla v tragedijo, ko je ukrajinski napad z droni na kavarno in hotel zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so napad označile za namerno dejanje terorizma proti civilistom, medtem ko je ukrajinska stran obtožbe o ciljanju civilnih objektov zavrnila in poudarila, da njihove sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, saj sta obe strani v novoletnem obdobju izvedli obsežne napade; Rusija je nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Incident resno ogroža trenutna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike, saj Moskva incident izkorišča za utrjevanje svoje retorike o nezanesljivosti Kijeva. Kljub temu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru optimistično dejal, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a hkrati opozoril, da ne bo pristal na pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. V ozadju diplomatskih trenj je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina z dronom, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump z javno kritiko ruske strani, češ da prav Moskva ovira pot do miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru narodu ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer se spopadi bližajo četrtemu letu trajanja. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in domači javnosti, je vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu. Putin je pohvalil ruske oborožene sile in poudaril, da bo Rusija dosegla vse svoje cilje, bodisi z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, kljub stopnjevanju napetosti in sankcijam. Medtem ko je Putin nagovarjal narod, se je Rusija soočila z novimi napadi ukrajinskih dronov. Po navedbah moskovskega župana Sergeja Sobjanina je zračna obramba nad prestolnico sestrelila pet dronov, medtem ko poročila iz Hersona navajajo, da je ukrajinski napad na novoletno praznovanje zahteval najmanj 24 žrtev. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v uvodniku za New York Post kritiziral Putina in njegove navedbe o napadih na predsedniško rezidenco označil za neutemeljene, s čimer je dodatno ohladil pričakovanja o hitrem mirovnem sporazumu. Ameriški varnostni uradniki so prav tako zavrnili trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na ruskega voditelja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Na moskovski obvoznici (MKAD) sta se v četrtek, 2. januarja, zgodili dve večji prometni nesreči, ki sta povzročili obsežne zastoje. Prva nesreča se je pripetila na notranji strani 34. kilometra v bližini izvoza 35A, kjer je trčilo več osebnih vozil. Na kraju dogodka so posredovale vse interventne službe, ki so začele z ugotavljanjem okoliščin trčenja. Druga množična nesreča se je zgodila na zunanji strani prvega kilometra obvoznice pri izvozu 1A. Zaradi slednje je bil promet močno oviran, kolona vozil pa se je razširila na 2,5 kilometra dolg odsek. Ruske oblasti, natančneje moskovski oddelek za promet, so javnost obvestile o incidentih in opozorile na otežene prometne razmere. Po navedbah pristojnih služb so bili na terenu reševalci in policisti, podatki o morebitnih žrtvah ali poškodovanih pa v prvih poročilih niso bili razkriti. Tovrstni incidenti so na tej prometni žili pogosti, vendar sta tokratna dogodka hkrati na različnih odsekih povzročila dodatne preglavice v mestnem prometu.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je razstavišče VDNH v letu 2025 obiskalo več kot 28 milijonov gostov. V tem obdobju so na prizorišču organizirali več kot 1600 različnih dogodkov, kar potrjuje status kompleksa kot enega osrednjih kulturnih in turističnih središč ruske prestolnice. Sobjanin je ob tem izpostavil ključne mejnike in prireditve, ki so zaznamovale preteklo leto, ter poudaril pomen razstavišča za mestno infrastrukturo. Podatki o obisku kažejo na visoko stopnjo dejavnosti na področju javnih prireditev, kljub mednarodnim političnim okoliščinam. Župan je v svoji izjavi 2. januarja 2026 ocenil preteklo leto kot izjemno uspešno za razvoj razstavišča, ki ostaja priljubljena točka tako za domače prebivalce kot za obiskovalce iz drugih regij. Dogodki so obsegali širok spekter od kulturnih festivalov do izobraževalnih razstav in gospodarskih forumov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

V osrednji okrožni bolnišnici v Džankoju na Krimu je zaradi hudih poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med nedavnim napadom ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski oblasti. Ministrstvo za zdravje Republike Krim je potrdilo smrt pacientke in pojasnilo, da ji zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju na oddelku za reanimacijo niso mogli rešiti življenja. Napad na omenjeno naselje je zahteval več žrtev, saj so preiskovalci do zdaj identificirali že 13 ubitih oseb. Oblasti v Hersonski oblasti so pred tem objavile seznam z imeni sedmih žrtev, pozneje pa so identificirali še dodatni dve osebi. Incident stopnjuje napetosti v regiji, kjer se obe strani spopadata za nadzor nad ozemljem, medtem ko Rusija dogodek označuje za teroristično dejanje.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v bližini meje z Ukrajino sprožilo varnostne protokole, potem ko so zaznali ruske brezpilotne letalnike, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskim pristaniščem na reki Donavi. Zaradi neposredne bližine zračnega prostora in nevarnosti padajočih delov so iz 86. letalske baze v Feteștiju v zrak poslali dva lovca F-16, ki sta nadzorovala območje v severnem delu okrožja Tulcea. Prebivalci so preko sistema RO-Alert prejeli opozorila o možnem padcu predmetov z neba, vendar po podatkih pristojnih služb incidentov ali klicev na pomoč ni bilo. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na obmejnem območju, kjer ruske sile redno napadajo ukrajinsko izvozno infrastrukturo. Poostren nadzor zračnega prostora je bil uveden kot preventivni ukrep za zagotavljanje varnosti romunskega ozemlja. Alarm je bil preklican kmalu po tem, ko so ugotovili, da droni niso kršili romunskega zračnega prostora oziroma niso predstavljali neposredne grožnje za civilno prebivalstvo.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.

Ruske sile zračne obrambe so v Zelenodolskem okrožju v republiki Tatarstan sestrelile ukrajinsko brezpilotno letalo, je 2. januarja sporočil župan Zelenodolska Mihail Afanasjev. Po navedbah lokalnih oblasti so se na incident takoj odzvale vse pristojne službe, ki ostajajo v stanju polne pripravljenosti. Afanasjev je prek družbenega omrežja Telegram javnost obvestil, da je situacija pod nadzorom in da prebivalcem ne grozi neposredna nevarnost. Dogodek predstavlja nadaljevanje trenda ukrajinskih napadov z droni na cilje globoko znotraj ruskega ozemlja. Tatarstan se nahaja več kot tisoč kilometrov od ukrajinske meje, kar kaže na povečano zmožnost ukrajinskih sil za doseganje strateško pomembnih regij v osrčju Ruske federacije. Lokalni uradniki ob tem niso poročali o morebitni gmotni škodi ali žrtvah, vendar so poudarili, da so varnostni ukrepi v regiji še vedno poostreni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odloke o imenovanju Kirila Budanova za vodjo svoje administracije in Olega Ivaščenka za vodjo Glavne uprave za obveščevalne službe (GUR) ministrstva za obrambo. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi Zelenski s premestitvijo Budanova želel preprečiti njegovo morebitno kandidaturo za predsednika.

Ruski portal Vzgljad je poročal, da se je Črna gora znašla na uradnem seznamu držav, ki jih Ruska federacija obravnava kot sovražne. Čeprav seznam ne vključuje strogega numeričnega rangiranja po stopnji ogroženosti, ruski analitiki Črno goro uvrščajo med države, ki izvajajo protirusko politiko, vendar ne v najožji krog ključnih nasprotnic, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike. Uvrstitev na seznam je neposredna posledica odločitve Podgorice, da svojo zunanjo politiko popolnoma uskladi z Evropsko unijo. Črna gora je po začetku ruske invazije na Ukrajino stopnjevala restriktivne ukrepe proti Moskvi, kar vključuje zamrznitev premoženja ruskih državljanov in subjektov ter prepoved delovanja določenih medijev. Ruska stran te poteze interpretira kot neprijazna dejanja, ki zahtevajo povračilne diplomatske in gospodarske ukrepe. Odnosi med državama so se v zadnjem obdobju dodatno zaostrili zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v preteklosti že večkrat opozorilo na nesprejemljive pritiske Kremlja, medtem ko Rusija prek svojih medijskih kanalov kritizira evroatlantsko usmeritev celotne balkanske regije, vključno s pritiski na sosednjo Srbijo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel v kraju Horli v regiji Herson, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval najmanj 27 življenj. Napad se je zgodil v novoletni noči, ko naj bi brezpilotniki, napolnjeni z gorivom in eksplozivom, povzročili obsežen požar. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in od Združenih narodov zahtevala uradno obsodbo ukrajinskih sil. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je poudaril, da organizacija ne more neodvisno preveriti podrobnosti napada zaradi pomanjkanja dostopa do omenjenega območja, vendar je opozoril, da so napadi na civiliste in civilno infrastrukturo po mednarodnem pravu nesprejemljivi. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je pozval k hitri in neodvisni preiskavi dogodka, saj poročila o žrtvah med civilisti, vključno z otroki, vzbujajo resne pomisleke glede spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Ruski predstavnik v Ženevi Genadij Gatilov je medtem ostro kritiziral Kijev in pozval k takojšnjemu ukrepanju mednarodne skupnosti.

V vasi Bogoslovo v okraju Pestovo v ruski regiji Novgorod so gasilci drugi dan zapored nadaljevali z gašenjem obsežnega požara, ki je popolnoma uničil dvoetažno leseno šolsko poslopje. Po podatkih tamkajšnje uprave za zaščito prebivalstva so gasilske enote obvestilo o požaru prejele 1. januarja v zgodnjih jutranjih urah, ogenj pa jim je uspelo lokalizirati do 9. ure zjutraj. Kljub temu da so odprti plameni bili pogašeni že dopoldne prvega dne, so se reševalne ekipe zaradi specifičnosti in velikosti lesene konstrukcije še celoten naslednji dan spopadale s ponovnim pojavljanjem žarišč tlenja. Zgradba je bila v požaru v celoti uničena, gasilci pa so se morali prebiti skozi zahtevne razmere, da bi preprečili morebitno širjenje ognja na okolico. Regijska uprava za zaščito prebivalstva je potrdila, da so dela na terenu potekala neprekinjeno več kot 24 ur. O morebitnih žrtvah ali poškodovanih v incidentu poročila ne poročajo, vzrok požara pa ostaja predmet nadaljnje preiskave.

Romunske letalske sile so v petek, 2. januarja 2026, v bližini meje z Ukrajino aktivirale dve bojni letali F-16. Odločitev za vzlet iz 86. letalske baze v Feteštiju je bila sprejeta po tem, ko je sistem za nadzor zračnega prostora romunskega ministrstva za nacionalno obrambo zaznal izstrelitev ruskih brezpilotnih letalnikov proti ukrajinskim pristaniščem na Donavi. Lovca sta nadzorovala obmejno območje v severnem delu okrožja Tulcea, kjer so prebivalci prejeli tudi uradno opozorilo o nevarnosti iz zraka. Operacija se je zaključila po približno pol ure, ko je bila nevarnost preklicana. Romunsko obrambno ministrstvo je ob tem pojasnilo, da kršitev romunskega zračnega prostora ni bilo zaznanih, prav tako na ozemlju države niso našli morebitnih ostankov sestreljenih letalnikov. Incident predstavlja nadaljevanje napetosti na meji med zvezo Nato in Ukrajino, kjer Rusija redno izvaja napade na ukrajinsko logistično infrastrukturo v neposredni bližini romunskega ozemlja.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na kavarno in hotel v okupirani regiji Herson naraslo na 27. Svetlana Petrenko, tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega komiteja, je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, Moskva pa za napad neposredno obtožuje Kijev. Ukrajinske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobne incidente označevale za posledice delovanja ruskih sil ali legitimne vojaške cilje. Hkrati so se pojavile informacije o zapleteni operaciji ukrajinske obveščevalne službe, ki je domnevno preslepila Kremelj glede usode Denisa Kapustina, ruskega ubežnika, ki se bori na strani Ukrajine. Po dostopnih podatkih je Rusija plačala 500.000 ameriških dolarjev za njegovo usmrtitev, nato pa decembra lani proslavljala njegovo domnevno smrt v napadu z dronom. Izkazalo se je, da je bila smrt zrežirana, da bi izpostavili ranljivost ruskih obveščevalnih struktur in finančno oškodovali Kremelj. V luči teh dogodkov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novo funkcijo imenoval nekdanjega vodjo obveščevalne službe, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje hibridnega vojskovanja.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.