Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je načelniku vojaške obveščevalne službe Kirilu Budanovu ponudil položaj vodje urada predsednika Ukrajine. Po besedah državnega voditelja je odločitev utemeljena s potrebo po večji osredotočenosti na varnostna vprašanja in nadaljnji razvoj obrambnih sil v času trajajočih vojaških operacij. Čeprav uradni odlok o imenovanju v trenutku poročanja še ni bil javno objavljen, je Zelenski potrdil, da je Budanov njegova prva izbira za to ključno funkcijo. Sprememba v ožjem krogu ukrajinskega predsednika odraža strateški premik k utrjevanju obrambne politike države. Kirilo Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem sektorju, njegova premestitev na politično-administrativno funkcijo pa nakazuje, da namerava Zelenski tesneje integrirati obveščevalne podatke in vojaško strategijo v vsakodnevno delovanje državnega vrha.

Obsežna preiskava, ki temelji na razkritju zaupnih dokumentov, je razgalila brutalno delovanje ruskega vojaškega aparata do lastnih pripadnikov. Dokumenti razkrivajo, da ruska vojska izvaja usmrtitve brez predhodnih sodnih postopkov nad vojnimi obvezniki, ki zavračajo ukaze ali poskušajo zapustiti bojišče. Poročilo vključuje pretresljiva pričevanja in dokaze o sistematičnem mučenju tistih, ki ne izpolnjujejo vojaških pričakovanj, kar služi kot sredstvo za vzdrževanje discipline s pomočjo terorja. Preiskava časnika New York Times poleg usmrtitev izpostavlja tudi prisilno vračanje hudo bolnih in ranjenih vojakov na fronto. Po navedbah v dokumentih so na bojišča poslali celo vojake na invalidskih vozičkih ter tiste z amputiranimi okončinami. Takšna praksa kaže na kritično pomanjkanje žive sile in popolno neupoštevanje mednarodnih humanitarnih standardov s strani ruskega vojaškega vodstva, ki lastne vojake uporablja kot potrošno blago v vojaški agresiji.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Črnogorska mejna policija je na mejnem prehodu Zupci–Sitnica, ki povezuje Črno goro in Bosno in Hercegovino, aretirala 63-letnega ruskega državljana S. B. Osumljenec je ob mejni kontroli policistu izročil potne liste šestih sopotnikov in svoj potni list, v katerem je bil gotovinski znesek, namenjen podkupovanju uradne osebe. Po navedbah uprave policije so proti ruskemu državljanu že podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davanja podkupnine. Preiskava je razkrila, da je osumljenec z vozilom znamke Ford poljskih registrskih oznak opravljal nezakonit prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu. O ugotovitvah so obvestili pristojnega prometnega inšpektorja, ki bo uvedel nadaljnje postopke. Policisti so osumljenca po nalogu tožilca pridržali in ga v zakonsko določenem roku privedli na zaslišanje k pristojnemu tožilstvu v Herceg Novem. Incident potrjuje prizadevanja črnogorskih organov pri zatiranju korupcije na mejnih prehodih.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 2. januar 2025 izvedle najmanj šest napadov na energetski kompleks v regiji Lugansk, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah lokalnih oblasti so bili napadi usmerjeni na ključno infrastrukturo, pri čemer je bila uničena transformatorska postaja v severnih delih regije. Zaradi poškodb omrežja so brez oskrbe z električno energijo ostala štiri mesta in okoliška naselja, kar neposredno vpliva na več kot 85.400 prebivalcev. Prvi podpredsednik vlade v Lugansku Jurij Govtvina je potrdil, da so sistemske poškodbe povzročile popolno prekinitev dobave energije za civilno prebivalstvo v prizadetih okrožjih. Napadi se uvrščajo v okvir stopnjevanja pritiska na kritično infrastrukturo na območjih pod rusko okupacijo. Ukrajinska stran dogodkov še ni podrobneje komentirala, vendar napadi odražajo strategijo onemogočanja logističnih in energetskih vozlišč na konfliktnih območjih.

Oleg Ivaščenko, dosedanji vodja Službe za zunanje obveščevanje Ukrajine, je po srečanju s predsednikom Zelenskim uradno postal novi vodja Glavnega obveščevalnega urada (GUR) ukrajinskega obrambnega ministrstva. Kiril Budanov je potrdil, da je sprejel ponudbo Volodimirja Zelenskega za prevzem vodstva njegovega urada. Politični analitik Skačko meni, da bo ta rošada podpirala Zelenskijevo politiko terorja.

V bolnišnici na polotoku Krim je za posledicami poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med napadom ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Rusko ministrstvo za zdravje je 2. januarja 2025 potrdilo smrt žrtve, hkrati pa navedlo, da v bolnišnicah ostaja še 14 oseb, ki so bile poškodovane v istem napadu. Med hospitaliziranimi je po uradnih podatkih tudi pet otrok. Napad na naselje Horli se je zgodil v kontekstu dolgotrajnih spopadov na južni fronti, kjer ukrajinske sile izvajajo povračilne operacije na zasedenih območjih. Ruske oblasti so sporočile, da ranjenci prejemajo vso potrebno zdravstveno oskrbo, vendar podrobnosti o naravi njihovih poškodb niso v celoti razkrite. Dogodek poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo v spornih regijah, ki so pod ruskim nadzorom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru skoraj celoten čas posvetil vojni z Rusko federacijo in vztrajanju države v konfliktu. Po poročanju ameriškega medija The Hill je bil govor močno usmerjen v mobilizacijo nacionalnega duha in poudarjanje odpora proti ruski agresiji. Zelenski je v nastopu podrobno opisal izzive, s katerimi se država spopada na fronti, ter poudaril odločenost za nadaljevanje boja do končne zmage. Analitiki so opazili očitno razliko med nastopoma obeh predsednikov, saj je bil govor ruskega predsednika Vladimirja Putina bistveno krajši in osredotočen predvsem na temo nacionalne enotnosti. Medtem ko se je ukrajinski voditelj osredotočil na neposredne posledice vojne in vojaško prihodnost, je ruski kolega ubral bolj splošen ton. Poročanje tujih medijev poudarja, da takšna vsebina nagovora odraža trenutno visoko stopnjo napetosti in popolno osredotočenost ukrajinskega vrha na obrambo države.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike predalo dešifrirane podatke o letu ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi načrtoval napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih oblasti naj bi navigacijski podatki, pridobljeni iz sestreljenega drona, potrjevali, da je bil cilj napada predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran je ob tem napovedala razkritje celotnega programa poleta ameriškim uradnikom, da bi podprla svoje trditve o ukrajinski odgovornosti za incident. Nasprotno pa ameriška Osrednja obveščevalna agencija (CIA) na podlagi lastnih analiz ugotavlja, da Ukrajina v tem tednu ni poskušala izvesti napada na ruskega predsednika ali katero koli izmed njegovih rezidenc. Kot poročata časnika New York Times in Wall Street Journal, ameriški uradniki zavračajo ruske navedbe o vpletenosti Kijeva v domnevni poskus atentata. Razhajanja med ugotovitvami obveščevalnih služb obeh velesil dodatno zaostrujejo napetosti v času trajajočega konflikta, saj Moskva podatke uporablja kot dokaz za stopnjevanje sovražnosti s strani Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. Putin je v razmeroma kratkem govoru ruske vojakov označil za junake, vendar se je v nasprotju s pričakovanji izognil podrobnostim o mirovnih pogajanjih, ki jih podpirajo Združene države Amerike oziroma administracija Donalda Trumpa. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje enotnosti in projekcijo vojaške odločnosti, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. Na drugi strani je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru podal bistveno drugačno oceno stanja in zatrdil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub Putinovi nepopustljivi retoriki in nadaljevanju mobilizacije, Zelenski stavi na diplomatski preboj. Nasprotujoča si tona obeh voditeljev kaže na globok razkorak med Moskvo, ki vztraja pri vojaških ciljih in nadzoru nad Donbasom, ter Kijevom, ki se ob mednarodnem posredovanju pripravlja na morebitno končanje sovražnosti.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Cene zlata in srebra so na začetku leta 2026 nadaljevale strmo rast, medtem ko se je indijska rupija spopadala z dodatnim slabljenjem vrednosti. Zlato je preseglo mejo 4.350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in povečanih geopolitičnih napetosti, vključno z novimi obtožbami o napadih z droni med Rusijo in Ukrajino. Srebro je v letu 2025 zabeležilo kar 150-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 1979, medtem ko je zlato v istem obdobju pridobilo 64 odstotkov vrednosti. Indijska rupija je prvo trgovalno sejo v letu 2026 odprla pri vrednosti 89,9525 za ameriški dolar, kar predstavlja padec glede na zadnje zaprtje trgov v letu 2025. Indijska valuta je v preteklem letu izgubila 4,72 odstotka vrednosti, predvsem zaradi velikega povpraševanja podjetij po dolarjih ob nizki likvidnosti trga med prazniki. Analitiki banke ING v svojem poročilu za leto 2026 napovedujejo, da bodo cene plemenitih kovin še naprej rasle zaradi nakupov centralnih bank, širitve naložb v ETF sklade in tveganj, ki jih prinaša trgovinska vojna pod vodstvom Donalda Trumpa. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki bo ključno za prihodnje odločitve Feda o denarni politiki.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z dronom na hotel v južnem delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva. V napadu naj bi umrlo najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je zagrozila s posledicami.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Finske oblasti so razkrile podrobnosti o tovoru ladje Fitburg, ki so jo pred koncem leta 2025 pridržale v Finskem zalivu. Po navedbah finske carinske službe so na krovu tovorne ladje, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, našli konstrukcijsko jeklo ruskega izvora. Preiskovalci trenutno preverjajo, ali prevoz tega specifičnega tovora krši sankcijske predpise Evropske unije, ki so bili uvedeni proti Rusiji. Pridržanje ladje je prvotno sprožil sum o namerni poškodbi podmorske telekomunikacijske infrastrukture med Helsinkami in Talinom. Čeprav se je preiskava sprva osredotočala na morebitno sabotažo komunikacijskih kablov, se je postopek sedaj razširil še na področje spoštovanja mednarodnih trgovinskih omejitev. Ladja je bila na poti iz Sankt Peterburga proti Izraelu, ko so jo ustavile finske varnostne sile.

Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.