Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z dronom na hotel v južnem delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva. V napadu naj bi umrlo najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je zagrozila s posledicami.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Finske oblasti so razkrile podrobnosti o tovoru ladje Fitburg, ki so jo pred koncem leta 2025 pridržale v Finskem zalivu. Po navedbah finske carinske službe so na krovu tovorne ladje, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, našli konstrukcijsko jeklo ruskega izvora. Preiskovalci trenutno preverjajo, ali prevoz tega specifičnega tovora krši sankcijske predpise Evropske unije, ki so bili uvedeni proti Rusiji. Pridržanje ladje je prvotno sprožil sum o namerni poškodbi podmorske telekomunikacijske infrastrukture med Helsinkami in Talinom. Čeprav se je preiskava sprva osredotočala na morebitno sabotažo komunikacijskih kablov, se je postopek sedaj razširil še na področje spoštovanja mednarodnih trgovinskih omejitev. Ladja je bila na poti iz Sankt Peterburga proti Izraelu, ko so jo ustavile finske varnostne sile.

Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v zadnjem tednu prevzele nadzor nad devetimi naselij v Ukrajini. Operacije so potekale na več delih fronte, pri čemer so ruske sile po lastnih navedbah zasedle pet naselij v samooklicani Donecki ljudski republiki, tri v Zaporoški oblasti in eno v Harkovski oblasti. Med izpostavljenimi kraji so Dimitrov, Rodinsko, Artemovka in Volno, ki jih je zavzela skupina enot Center, ter Boguslavka v Harkovski oblasti, ki jo je zasedla skupina Zahod. Poročilo navaja, da so ruske enote ob napredovanju povzročile znatne izgube ukrajinski vojski v tehniki in moštvu. Skupina enot Vzhod je po ruskih navedbah zavzela strateško pomembno naselje Guljajpolje, medtem ko sta bili v Zaporoški oblasti zasedeni še naselji Stepnogorsk in Lukjanovsko. Ruska stran trdi, da so v tem obdobju izvedli tudi več masovnih napadov z visokotehnološkim orožjem na ukrajinske vojaške objekte in infrastrukturo, s čimer so dodatno oslabili obrambne zmogljivosti nasprotnika.

Mestne oblasti v Moskvi so s 2. januarjem 2026 uvedle nove tarife za javni prevoz, ki vključujejo povišanje cen vozovnic za podzemno železnico, mestno železnico (MCC in MCD) ter kopenski in rečni promet. Kot so sporočili s tiskovne službe moskovskega oddelka za promet, je bila indeksacija cen nujna zaradi naraščajočih stroškov goriva in električne energije ter splošne inflacije. Kljub povišanju oblasti poudarjajo, da prilagoditev cen ostaja pod ravnijo inflacije. Poleg javnega prevoza so se spremenile tudi cene za uporabo Moskovskega hitrega diametra (MSD) in tarife za parkiranje na določenih ulicah v središču mesta. Odločitev o povišanju sledi predhodnim napovedim iz novembra 2025, ko je bila javnost obveščena o načrtovanih spremembah. Mestna uprava utemeljuje ukrepe s potrebo po vzdrževanju infrastrukture in kompenzacijo povečanih operativnih stroškov, medtem ko nekateri ugodnejši načini plačila, kot je biometrično plačevanje, ohranjajo določene cenovne ugodnosti.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

V Moskvo je prispel praznični vlak Dedka Mraza, ki bo v ruski prestolnici stal dva dni. Potovanje te posebne kompozicije se je začelo 19. novembra v Vladivostoku, svojo pot pa bo po načrtih končala 11. januarja v Velikem Ustjugu. Vlak so slovesno sprejeli na Kijevski železniški postaji, kjer so za obiskovalce pripravili obsežen razvedrilni program. Obiskovalci, predvsem otroci, imajo možnost srečanja s pravljičnim likom v posebej urejenih vagonih, ki so del njegovega vseruskega turneje. Dogodek v Moskvi, ki poteka 2. in 3. januarja, predstavlja enega izmed vrhuncev potovanja, med katerim vlak obišče številna mesta po vsej državi. Gre za uveljavljen praznični projekt, ki spodbuja praznično vzdušje v času pravoslavnega božiča in novega leta.

Nekdanji svetovalec Pentagona Douglas Macgregor je v javni izjavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson lahko popolnoma onemogočil prihodnja mirovna pogajanja. Po njegovih besedah napad na kavarno in hotel, kjer so bili prisotni civilisti, predstavlja resno oviro za kakršne koli diplomatske rešitve konflikta v Ukrajini. Ruski viri poročajo, da so ukrajinske sile izvedle silovit udarec, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi, kar Macgregor označuje za dejanje, ki postavlja pod vprašaj smiselnost pogovorov o premirju. Incident se je zgodil v času, ko so mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer že tako pod velikim pritiskom, nove zaostritve pa po mnenju ameriškega analitika le še poglabljajo prepad med sprtima stranema. Macgregorjeve izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti in poudarjajo, da takšni dogodki neposredno vplivajo na politično voljo za iskanje kompromisa. Kljub temu da uradni Kijev dogodka ni podrobneje komentiral v smislu strateških posledic za pogajanja, so odzivi iz kroga nekdanjih ameriških vojaških svetovalcev jasen signal o naraščajoči pesimistični oceni možnosti za mir.

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je ponovno potrdil, da mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino ne bo vplival na status ruskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah 2026 v Italiji. Ruski športniki bodo nastopili izključno pod nevtralno zastavo. Do sedaj so na igre spustili le tri ruske športnike.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.

Palestinsko vodstvo je uradno obsodilo domnevni napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tiskovne agencije TASS je palestinsko predstavništvo v Moskvi prek diplomatske note izrazilo solidarnost z Rusko federacijo in ostro obsodilo poskus zračnega napada. Odziv Palestine sledi nizu podobnih mednarodnih obsodb, ki so se zvrstile po incidentu v Novgorodski oblasti. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost v operacijo, se pritiski na mednarodnem parketu stopnjujejo. Rusko ministrstvo za obrambo vztraja pri trditvah o načrtovanem terorističnem dejanju, kar vpliva na retoriko zaveznic Moskve na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Palestinski vrh je v svoji izjavi poudaril pomen stabilnosti in podpore ruskemu vodstvu v trenutnih razmerah.

Ruska vojska je v letu 2025 razširila svoj nadzor nad dodatnimi 4336 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja, kar predstavlja približno 0,72 odstotka celotne površine države. Podatke je objavila uveljavljena ukrajinska analitična skupina DeepState, ki prek satelitskih posnetkov in terenskih poročil podrobno spremlja premike na fronti. Kljub intenzivnim spopadom in znatnim izgubam na obeh straneh, Rusija trenutno nadzoruje približno petino celotnega ukrajinskega ozemlja. Ukrajinski vojaški vrh ob teh podatkih poudarja izjemno visoko ceno ruskega napredovanja. Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil je bilo v letu 2025 ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov za dosego omenjenega manj kot odstotnega ozemljanskega prirastka. Ukrajinska stran te ruske vojaške operacije označuje tudi kot del širše informacijske vojne, s katero želi Kremelj ustvariti vtis neustavljivega napredka in se s tem izogniti vsebinskim mirovnim pogajanjem pod pogoji, ki bi vključevali ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

Ruski vojaški izvidnik z bojnim imenom Šadr, ki prihaja iz regije Kurgan, je v treh mesecih službovanja na frontni črti v okviru ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini izgubil 17 kilogramov telesne teže. O njegovi telesni transformaciji je poročal lokalni kanal na platformi Telegram, ki spremlja dejavnosti vojakov iz mesta Šadrinsk. Navedbe o izgubi teže so bile predstavljene kot neposredna posledica zahtevnih razmer in fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje na bojišču. Izvidnik se je po navedbah virov v tem obdobju spopadal z nenehnimi pritiski vojaškega delovanja, kar je privedlo do znatne spremembe v njegovem fizičnem stanju. Poročilo ne navaja morebitnih poškodb ali bolezni, temveč izgubo teže pripisuje izključno intenzivnosti opravljanja bojnih nalog.