Ruski preiskovalni komite je sprožil kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti po uničujočem požaru v zasebni hiši v jakutski vasi Suntar, v katerem je umrlo pet ljudi, med njimi trije otroci. Tragedija se je zgodila 2. januarja, po prvih ugotovitvah regionalnega ministrstva za civilno obrambo pa je bil vzrok za izbruh ognja kratek stik na električni napeljavi v kuhinji. Preiskovalci so poudarili, da bivalni objekt ni bil opremljen z avtonomnimi javljalniki dima, kar bi verjetno lahko preprečilo tako visoko število žrtev. Preiskava se osredotoča na kršitve varnostnih standardov, medtem ko se lokalne oblasti spopadajo s posledicami dogodka v tej odročni sibirski regiji. Poleg zadnjega incidenta v Suntarju so ruski mediji poročali o podobnih tragedijah ob koncu leta, vključno s smrtnimi žrtvami na Kamčatki in v samarski regiji, kar izpostavlja širšo problematiko požarne varnosti v ruskih podeželskih gospodinjstvih med zimskim obdobjem.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo ozemlje Ruske federacije. State Department je s tem podaljšal že obstoječe varnostno opozorilo za Američane, ki se še nahajajo v državi. Po poročanju televizijske mreže Fox News ameriška vlada v uradnem dokumentu poudarja resnost varnostnih razmer in državljanom svetuje nujno vrnitev v domovino. Poziv k umiku ne vključuje le turistov in poslovnežev, temveč tudi ameriške športnike, ki delujejo v Rusiji. Takšni ukrepi so del širšega prizadevanja ameriške administracije, da zaščiti svoje državljane pred morebitnimi tveganji, ki so se v regiji stopnjevala v zadnjem obdobju. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je podobna priporočila sicer prvič podalo že leta 2022, vendar tokratno obvestilo prinaša dodatno stopnjo nujnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za končanje vojne, vendar ne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo podpisal šibkega mirovnega sporazuma, saj bi takšen dokument po njegovem mnenju vojno le podaljšal in agresorju omogočil reorganizacijo. Čeprav je predsednik priznal, da so ukrajinske sile in prebivalstvo utrujeni od dolgoletnih spopadov, je odločno zavrnil namigovanja o pripravljenosti na predajo. Po navedbah ukrajinskega predsednika je mirovni dogovor z Rusko federacijo že 90-odstotno pripravljen, vendar preostalih 10 odstotkov vsebuje ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je nagovor opravil v svojem uradu v Kijevu, kjer je izrazil prepričanje, da bo le močan mir prinesel dolgoročno varnost. Poudaril je, da preostali del pogajanj zahteva največjo mero previdnosti in odločnosti, saj se v teh podrobnostih skriva prihodnost suverenosti države.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Združenim državam Amerike predali domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali, da je Kijev načrtoval napad z brezpilotnim letalnikom na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusi trdijo, da so dekodirali navigacijske podatke ukrajinskega drona.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v zgodnjih urah leta 2026 v napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva in lokalnega guvernerja Vladimirja Salda sta bila tarči napada kavarna in hotel, kjer so se ljudje zbrali ob novoletnem praznovanju. Med žrtvami je po poročanju ruskih oblasti tudi otrok, medtem ko je bilo med ranjenimi hospitaliziranih šest mladoletnikov. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje kijevskega režima proti civilnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v vasi Horli v delu regije, ki ga zasedajo ruske sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod rusko zasedbo, kjer se obe strani v obdobju praznikov medsebojno obtožujeta napadov na nesorazmerne civilne cilje. Ukrajinska stran uradnih navedb o odgovornosti za ta specifičen incident še ni podala, so pa ruske sile hkrati nadaljevale z operacijami proti ukrajinski energetski infrastrukturi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje voditeljev držav podpornic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih, ki bo potekalo 6. januarja v Parizu. Glavni namen vrha je uskladitev nadaljnje pomoči državi, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Zelenski je ob tem poudaril nujnost mednarodne enotnosti pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore Kijevu. V svojem novoletnem nagovoru je Zelenski narodu in svetovni javnosti sporočil, da si Ukrajina močno želi končanja vojne, vendar ne na račun svoje državnosti ali ozemlja. Izpostavil je, da Kijev stremi k pravičnemu miru, ki bo vključeval spoštovanje ukrajinske suverenosti. Njegove besede so odraz prizadevanj za stabilizacijo razmer, potem ko je v preteklosti že omenil, da je osnutek mirovnega dogovora v veliki meri usklajen, a ostajajo ključna vprašanja še odprta.

V Rusiji se je sektor pozavarovalništva v oktobru 2025 uveljavil kot edina panoga, kjer je povprečna mesečna plača presegla prag 400.000 rubljev. Po podatkih, ki jih je objavila tiskovna agencija RIA Novosti, so zaposleni v tem sektorju v povprečju prejeli 439.600 rubljev, kar predstavlja najvišji znesek med vsemi analiziranimi gospodarskimi dejavnostmi. Ta podatek potrjuje trend koncentracije visokih prihodkov v specializiranih finančnih storitvah. Analiza statističnih podatkov kaže, da se je pozavarovalništvo povzpelo na sam vrh lestvice najbolje plačanih poklicev, s čimer je prehitelo celo tradicionalno močan energetski sektor. Medtem ko so bile visoke plače v preteklosti značilne predvsem za pridobivanje surovin, novi podatki kažejo na premik proti finančnemu posredništvu in obvladovanju tveganj. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju splošne rasti nominalnih plač v ruskem gospodarstvu, kjer so avgusta 2025 v več kot 20 panogah že beležili zneske nad 150.000 rubljev.

V regiji Murmansk na severozahodu Rusije so reševalne službe začele iskalno akcijo za 57-letno žensko, ki jo je med aktivnostjo kopanja v ledeni vodi, znano kot "ice-floating", odnesel močan tok reke Tuloma. Incident se je zgodil 1. januarja v okrožju Kola, ko je udeleženka v posebnem izolacijskem hidrokosatumu izginila pod gladino reke. Preiskovalni odbor Ruske federacije je zaradi dogodka že sprožil kazenski postopek, ki se nanaša na opravljanje storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov. Ruski preiskovalci trenutno ugotavljajo okoliščine nesreče in odgovornost organizatorjev te turistične dejavnosti. Iskanje pogrešane osebe na območju reke Tuloma se nadaljuje s pomočjo potapljačev in specializiranih enot ministrstva za izredne razmere (MČS), vendar pa delo otežujejo nizke temperature in močni rečni tokovi. To dejavnost, ki vključuje lebdenje na površju ledene vode v neoprenskih oblekah, pogosto oglašujejo kot del turistične ponudbe v arktičnih regijah.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

V prvih dveh dneh novega leta je v prometnih nesrečah na Tajskem umrlo približno 120 ljudi, med njimi tudi ruski državljan. Še en ruski državljan je bil v nesreči poškodovan.

Moldavska predsednica Maia Sandu je s podpisom posebnega dekreta podelila državljanstvo Republike Moldavije osmim državljanom Ruske federacije. Med prejemniki so vidni posamezniki, povezani z znano rock skupino Bi-2, ki je bila v preteklosti kritična do ruskih oblasti in vojne v Ukrajini. Državljanstvo so med drugim prejeli glasbenik in pianist Gleb Koliadin, snemalec Evgenij Remizovski ter Fjodor Bortnik, starejši sin pevca skupine Bi-2, Igorja Bortnika. Dekret je bil podpisan 31. decembra 2024, kar pomeni, da so omenjeni posamezniki moldavsko državljanstvo pridobili tik pred koncem leta. Ta poteza se interpretira kot nadaljevanje podpore moldavskih oblasti tistim ruskim umetnikom in kulturnim delavcem, ki so se zaradi svojih političnih stališč ali delovanja znašli v težavah v domovini. Skupina Bi-2 je bila v preteklosti tarča pritiskov, člani pa so si prizadevali za varno zatočišče v tujini, pri čemer je Moldavija pokazala pripravljenost za njihovo zaščito in vključitev v svojo družbo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v noči na 2. januar 2026 odbile obsežen napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. V operaciji, ki je trajala osem ur, je ruska vojska nad različnimi regijami države prestregla in uničila 64 brezpilotnih zrakoplovov letalskega tipa. Po navedbah ministrstva so bili ti napadi usmerjeni proti objektom na ruskem ozemlju, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali žrtvah niso bile razkrite. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja vojne z droni med državama, ki se je intenzivirala v zadnjih mesecih leta 2025. Današnji napad potrjuje trend vse večjih in pogostejših ukrajinskih poskusov vdora v ruski zračni prostor, kar Rusija nevtralizira z okrepljeno uporabo sistemov zračne obrambe in elektronskega bojevanja. Število sestreljenih dronov v eni noči kaže na obsežno koordinacijo ukrajinskih sil pri ciljanju ruske infrastrukture.

Visoki predstavnik ruske vojske je ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi uradno predal dele brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja dokazovali vpletenost ukrajinske vojske v nedavni poskus napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da pridobljeni podatki z letalnika nedvoumno potrjujejo načrtovan napad na predsedniški objekt, kar Kijev kategorično zanika. Ukrajinske oblasti so obtožbe označile za rusko provokacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje stopnjevanje agresije. Istočasno se je oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril na silovitost ruskih napadov z droni. Po njegovih besedah je Rusija v zadnjem dnevu proti ukrajinski infrastrukturi poslala več kot 200 brezpilotnih letalnikov, kar po mnenju Kijeva dokazuje, da Moskva v novem letu ne kaže namere po umiritvi razmer. V ozadju teh dogodkov se pojavljajo tudi poročila o usmerjenih dezinformacijah; ukrajinska stran naj bi denimo uprizorila smrt Denisa Kapustina, vodje ruske milice, ki se bori na strani Ukrajine, da bi s tem preprečila dejanski atentat nanj.

Po poročanju tožilstva je obseg zrušitve strehe na skladišču Wildberries v Jurgi v regiji Kemerovo znašal 500 kvadratnih metrov. Ruski preiskovalni odbor je sprožil kazenski postopek zaradi kršitve varnostnih predpisov.

Ruski filmski trg je ob začetku leta 2026 zabeležil izjemne rezultate gledanosti. Nadaljevanje uspešnice Čeburaška 2 režiserja Dmitrija Djačenka je v zgolj štiriindvajsetih urah po premieri 1. januarja zaslužilo rekordnih 1,006 milijarde rubljev. Film si je v prvem dnevu predvajanja ogledalo več kot 878.000 gledalcev, k uspehu pa so znatno prispevale že predprodaje vstopnic. Isti dan sta premiero doživela tudi filma Prostokvašino režiserja Sarika Andreasjana in Ostržek (Buratino) režiserja Igorja Vološina. Prostokvašino je s 451,8 milijona rubljev zasedel drugo mesto po gledanosti, medtem ko je Ostržek zbral približno 446 milijonov rubljev in privabil skoraj 390.000 obiskovalcev. Podatki zveznega informacijskega sistema Eais kažejo na izjemen porast zanimanja za domačo filmsko produkcijo v Rusiji, saj so kinematografi zaradi velikega povpraševanja že začeli širiti nabor terminov za predvajanje omenjenih del.

Guverner Vjačeslav Gladkov je sporočil, da so v napadih ukrajinskih sil v Belgorodski oblasti ranjeni trije civilisti. V vasi Beljanka v Šebekinskem okraju sta bili ranjeni dve osebi v napadu z dronom FPV na vozilo, medtem ko je bila ena ženska ranjena v raketnem napadu na središče Belgoroda.

Ruska protizračna obramba je 2. januarja 2026 na obrobju Moskve prestregla in uničila dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti ruski prestolnici. Moskovski župan Sergej Sobjanin je v nizu izjav potrdil, da sta bila drona sestreljena v ločenih incidentih v razmiku približno 20 minut. Po navedbah uradnih virov v napadih ni bilo poročil o žrtvah ali večji materialni škodi. Na krajih padca ostankov letalnikov so takoj začele delovati ekipe nujnih služb, ki ocenjujejo morebitne posledice na terenu. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob tem sporočilo, da so v širšem obsegu v isti noči nad različnimi ruskimi regijami skupno sestrelili 64 ukrajinskih brezpilotnih naprav. To odraža intenziviranje napadov na rusko ozemlje, ki jih ukrajinske sile izvajajo v zadnjem obdobju. Zadnji incidenti so del širšega vala napadov z droni, ki se je stopnjeval takoj po novem letu. Čeprav so ruske oblasti sporočile, da so bili vsi cilji uspešno nevtralizirani, tovrstne operacije povzročajo občasne motnje v civilnem letalskem prometu in povečujejo napetosti v samem središču ruske države.

V noči na 2. januar so v Rusiji zabeležili rekordno nizke temperature od začetka letošnje koledarske zime. V Moskvi in osrednjem delu države so meteorologi izmerili najhladnejšo noč, pri čemer so se na glavni mestni vremenski postaji VDNX temperature spustile do minus 13,9 stopinje Celzija. Kot je sporočil Evgenij Tiškovec, vodilni strokovnjak vremenskega centra Fobos, je bil ta mraz najizrazitejši v trenutni zimski sezoni. Izrazit padec temperatur so zabeležili tudi na jugu države, kjer je Krasnodar doživel najhladnejšo noč s temperaturami do minus 10,4 stopinje Celzija. Po navedbah meteorologa Mihaila Leusa gre za nenaden vremenski preobrat, ki je sledil razmeroma milim decembrskim temperaturam. Napovedi kažejo na nadaljevanje hladnega vala v osrednji Rusiji, kar vpliva na infrastrukturo in vsakdanje življenje prebivalcev v začetku novega leta.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

V bolnišnicah v regiji Herson je po napadu ukrajinskih oboroženih sil na obmorsko naselje Horli ostalo na zdravljenju 14 oseb. Po podatkih ruskega ministrstva za zdravje, objavljenih 2. januarja, je med poškodovanimi tudi pet otrok, pri čemer je zdravstveno stanje enega otroka ocenjeno kot kritično. Napad naj bi bil izveden z brezpilotnimi letalniki, ki so zadeli civilna objekta, natančneje lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti poročajo, da vsi poškodovani prejemajo ustrezno zdravniško oskrbo v regionalnih ustanovah. Incident v naselju Horli, ki leži ob obali Črnega morja, predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod ruskim nadzorom. Ukrajinska stran uradnih navedb o tarčah napada v tem času ni podala, medtem ko ruski viri poudarjajo civilno naravo prizadetih objektov in visoko število ranjenih med mladoletniki.