Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki jo nadzoruje Moskva, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila molk zahodnih držav ob tem "terorističnem" dejanju in ga označila za "odprto vpletenost". Rusija je zagrozila s posledicami zaradi napada, medtem ko so mirovna pogajanja zastala.

Posmrtne ostanke kriptomilijonarja Romana Novaka in njegove žene Anne, ki sta bila umorjena in razkosana v Združenih arabskih emiratih, so v belih krstah prepeljali v Sankt Peterburg. Novico so potrdili viri blizu organov pregona.

Finske oblasti so v sredo zadržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, zaradi suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikačního kabla med Helsinki in Tallinnom. Finska carinska uprava je v četrtek potrdila, da je ladja, ki je bila na poti iz Rusije v Izrael, prevažala rusko jeklo, za katero veljajo sankcije Evropske unije. Preiskovalci trenutno preverjajo povezavo med gibanjem plovila in poškodbo na infrastrukturi, ki povezuje Finsko in Estonijo. Na krovu ladje je bilo 14 članov posadke, ki so jih prav tako pridržali v okviru preiskave incidenta. Incident zbuja dodatne skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v Baltskem morju, kjer so bili v zadnjem obdobju zabeleženi številni primeri poškodb podmorskih instalacij, kar je privedlo do povečane stopnje pripravljenosti vseh obmorskih držav članic Evropske unije in Nata.

V prestolnici Ruske federacije je na novoletni dan, 1. januarja, izbruhnil požar v zasebni enonadstropni hiši. Po poročanju moskovske izpostave ministrstva za izredne razmere (MČS) je zagorelo v lesenem objektu na Sineljnikovski ulici. Gasilci so se na kraju dogodka spopadali z ognjem, ki je zajel celotno stavbo. Podrobnosti o morebitnih žrtvah ali vzroku požara pristojne službe neposredno po dogodku še niso podale. Gre za rutinsko posredovanje intervencijskih služb v stanovanjskem predelu Moskve, kjer so tovrstni incidenti v zimskem času zaradi načinov ogrevanja pogostejši. Območje okoli objekta so začasno zavarovali, da bi preprečili širjenje ognja na sosednje stavbe v strnjenem naselju.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za iskanje rešitev.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je v četrtek, 1. januarja 2026, podal izjavo glede domnevnega napada z brezpilotniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedčuk trdi, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad zaradi strahu pred morebitno zaporno kaznijo in propadom svojega režima. Po njegovih besedah naj bi bila tovrstna dejanja posledica tistega, kar opisuje kot agonično stanje trenutne ukrajinske oblasti. Dogajanje sledi poročilom o napadu z droni na posestvo Valdaj v Novgorodski oblasti, ki ga je Kijev uradno zanikal. Medvedčukove trditve dopolnjujejo ostre odzive iz Moskve, kjer so visoki uradniki incident označili za poskus eskalacije in napovedali povračilne ukrepe. Medtem ko Rusija dogodek interpretira kot neposreden napad na državno vodstvo, ukrajinska stran vztraja pri svoji nedolžnosti in poudarja, da so tovrstne obtožbe neutemeljene.

Evropski politiki so se po navedbah ameriškega strokovnjaka za mednarodno varnost Marka Episkoposa aktivno zavzeli za prepričevanje Washingtona o nujnosti stopnjevanja pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Episkopos trdi, da nasprotniki mirne rešitve ukrajinskega konflikta v Evropi skušajo prepričati administracijo Združenih držav Amerike, naj kaznuje Rusijo zaradi domnevnega zavračanja pogajanj. Takšno ravnanje je strokovnjak označil za izraz mračnega cinizma, saj naj bi evropske elite odgovornost za nadaljevanje sovražnosti pripisale Moskvi, medtem ko same ovirajo mirovne procese. Po poročanju ruskih medijev, ki povzemajo Episkoposa, se znotraj Evropske unije krepijo prizadevanja, da bi prihajajočo ali trenutno ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa izrabili kot orodje za uveljavljanje strožjih ukrepov proti Kremlju. Ta dinamika odraža globoke razkole v mednarodni skupnosti glede vprašanja, kdo dejansko zavira diplomatsko pot do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer kritiki evropski strani očitajo dvoličnost in pomanjkanje iskrene želje po deeskalaciji.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v četrtek med 16. in 23. uro po moskovskem času prestregle in uničile 201 ukrajinsko brezpilotno letalo. Gre za enega najobsežnejših valov napadov z droni v zadnjem obdobju, ki je ciljal na več ruskih regij in območje Azovskega morja. Po uradnih navedbah je ruska protizračna obramba največ naprav, skupno 51, nevtralizirala nad Belgorodsko oblastjo, 36 pa nad Brjansko oblastjo. Posebna pozornost je bila namenjena moskovski regiji, kjer so ruske sile po lastnih trditvah uničile 24 brezpilotnih letal, od katerih jih je 21 letelo neposredno proti prestolnici. O napadih so poročali tudi iz Rostova, Kaluge, Tule, Kurska, Rjazana in drugih regij, vključno z zasedenim polotokom Krimom. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v svoji izjavi za javnost ni podalo, so pa poudarili, da so bili vsi prestreženi letalniki letalskega tipa.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju. Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v svojo končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je ob tem pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za junake. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov pooblastil sile za vzpostavitev tako imenovanih varovalnih pasov v regijah Sumi in Harkov. Namen teh con naj bi bila zaščita ruskega obmejnega ozemlja pred ukrajinskimi napadi, kar pa v praksi pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi ukrajinskimi ozemlji. Medtem ko Moskva krepi vojaške pritiske, so se diplomatski odnosi ponovno zaostrili. Rusija je Ukrajino obtožila izvedbe smrtonosnega napada z droni na civilne cilje v vasi Horli v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kjer naj bi umrlo najmanj 24 ljudi. Dogajanje je vplivalo tudi na ameriško notranjo politiko; Donald Trump je delil uredniški prispevek, ki Putina obtožuje za neuspeh mirovnih pogajanj in ga označuje za glavno oviro pri doseganju sporazuma. Ameriški obveščevalni viri so hkrati zavrnili ruske trditve, da je Ukrajina v preteklosti skušala izvesti atentat na Putina v eni od njegovih rezidenc.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru izjavil, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo 90-odstotno pripravljen. Poudaril je, da bo preostalih 10 odstotkov odločalo o usodi miru, Ukrajine in Evrope, ter zatrdil, da Kijev ne bo sprejel šibkega dogovora.

V vasi Horli v regiji Herson je v času novoletnega praznovanja prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki naj bi jih izstrelila ukrajinska stran. Po poročanju lokalnega guvernerja Vladimirja Salda in ruskega zunanjega ministrstva so droni zadeli bar in hotel, kjer so se zbrali civilisti. Napad je zahteval življenja najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi več otrok. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu, saj naj bi izvidniški droni najprej preleteli območje, nato pa so stavbe zadeli trije letalniki, kar je povzročilo obsežen požar. Istočasno je Rusija poročala o poskusih napadov na prestolnico. Moskovski župan Sergej Sobjanin je potrdil, da je ruska zračna obramba v zgodnjih jutranjih urah sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Po njegovih navedbah so bili letalniki prestreženi še pred dosegom mesta, zato večje škode ali žrtev na tem območju niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padcev še vedno preiskujejo ostanke letalnikov, incidenti pa kažejo na nadaljnje stopnjevanje zračnih napadov med državama v začetku leta 2026.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.