Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na hotel v delu južnega Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede tega napada, kar po njihovem mnenju pomeni "odprto sostorilstvo".

Ugotovljeno je bilo, da je bil vzrok za smrtonosni požar v vasi Suntar v Jakutiji, v katerem je umrlo pet ljudi, med njimi trije otroci, okvara na električni napeljavi.

Moskovsko sodišče Basmanny je aretiralo namestnika guvernerja Zaporoške oblasti, Aleksandra Zinčenka, zaradi suma goljufije v posebno velikem obsegu. Aretacija je bila potrjena s sodnim aktom.

Vodja turške Nacionalne obveščevalne službe (MIT) Ibrahim Kalın je v Ankari gostil ukrajinskega obrambnega ministra Rustema Umerova. Na srečanju sta visoka predstavnika razpravljala o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini ter o trenutnem stanju in perspektivah pogajanj med Moskvo in Kijevom. Turčija se s tem srečanjem ponovno uveljavlja kot ključna posrednica v regiji, ki ohranja odprte komunikacijske kanale z obema sprtima stranema. Umerov in Kalın sta se osredotočila na strateška vprašanja regionalne varnosti in humanitarne vidike vojne. Ankara si že od začetka ruske agresije prizadeva za vzpostavitev pogojev za trajno premirje, pri čemer izkorišča svoj specifičen položaj članice zveze Nato, ki hkrati vzdržuje gospodarske stike z Rusko federacijo. Podrobnosti o morebitnih novih mirovnih pobudah po srečanju niso bile javno razkrite, vendar pogovori nakazujejo na stopnjevanje diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je v svoji zbirki podatkov ponovno objavilo tiralico za Denisom Kapustinom, ustanoviteljem oborožene skupine Ruski prostovoljni korpus (RDK). Kapustin je bil na seznam iskanih oseb uvrščen po novi kazenski kartoteki, kar potrjujejo uradni zapisi ruskih organov pregona. Skupina RDK, ki jo Rusija obravnava kot teroristično organizacijo, se aktivno bori na strani Ukrajine in je po trditvah Moskve odgovorna za več napadov na ruskem ozemlju, vključno z operacijami v regiji Brjansk. Ponovna razpisana tiralica sledi obdboju negotovosti glede Kapustinove usode, saj so nekateri ruski in ukrajinski viri predhodno poročali o njegovi domnevni likvidaciji na zaporoškem delu bojišča. Ukrajinska obveščevalna služba je kasneje te navedbe zanikala in potrdila, da je Kapustin živ. Ruski organi so Kapustina že pred tem vključili na seznam teroristov in ekstremistov, novi ukrep pa nakazuje, da ruska stran nadaljuje kazenski pregon vodstva skupin, ki izvajajo vdore čez mejo.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Kiril Dmitrijev je izrazil dvom, ali bodo zahodni mediji poročali o napadu ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski regiji, v katerem naj bi umrlo 24 ljudi.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki jo nadzoruje Moskva, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila molk zahodnih držav ob tem "terorističnem" dejanju in ga označila za "odprto vpletenost". Rusija je zagrozila s posledicami zaradi napada, medtem ko so mirovna pogajanja zastala.

Posmrtne ostanke kriptomilijonarja Romana Novaka in njegove žene Anne, ki sta bila umorjena in razkosana v Združenih arabskih emiratih, so v belih krstah prepeljali v Sankt Peterburg. Novico so potrdili viri blizu organov pregona.

Finske oblasti so v sredo zadržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, zaradi suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikačního kabla med Helsinki in Tallinnom. Finska carinska uprava je v četrtek potrdila, da je ladja, ki je bila na poti iz Rusije v Izrael, prevažala rusko jeklo, za katero veljajo sankcije Evropske unije. Preiskovalci trenutno preverjajo povezavo med gibanjem plovila in poškodbo na infrastrukturi, ki povezuje Finsko in Estonijo. Na krovu ladje je bilo 14 članov posadke, ki so jih prav tako pridržali v okviru preiskave incidenta. Incident zbuja dodatne skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v Baltskem morju, kjer so bili v zadnjem obdobju zabeleženi številni primeri poškodb podmorskih instalacij, kar je privedlo do povečane stopnje pripravljenosti vseh obmorskih držav članic Evropske unije in Nata.

V prestolnici Ruske federacije je na novoletni dan, 1. januarja, izbruhnil požar v zasebni enonadstropni hiši. Po poročanju moskovske izpostave ministrstva za izredne razmere (MČS) je zagorelo v lesenem objektu na Sineljnikovski ulici. Gasilci so se na kraju dogodka spopadali z ognjem, ki je zajel celotno stavbo. Podrobnosti o morebitnih žrtvah ali vzroku požara pristojne službe neposredno po dogodku še niso podale. Gre za rutinsko posredovanje intervencijskih služb v stanovanjskem predelu Moskve, kjer so tovrstni incidenti v zimskem času zaradi načinov ogrevanja pogostejši. Območje okoli objekta so začasno zavarovali, da bi preprečili širjenje ognja na sosednje stavbe v strnjenem naselju.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za iskanje rešitev.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je v četrtek, 1. januarja 2026, podal izjavo glede domnevnega napada z brezpilotniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedčuk trdi, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad zaradi strahu pred morebitno zaporno kaznijo in propadom svojega režima. Po njegovih besedah naj bi bila tovrstna dejanja posledica tistega, kar opisuje kot agonično stanje trenutne ukrajinske oblasti. Dogajanje sledi poročilom o napadu z droni na posestvo Valdaj v Novgorodski oblasti, ki ga je Kijev uradno zanikal. Medvedčukove trditve dopolnjujejo ostre odzive iz Moskve, kjer so visoki uradniki incident označili za poskus eskalacije in napovedali povračilne ukrepe. Medtem ko Rusija dogodek interpretira kot neposreden napad na državno vodstvo, ukrajinska stran vztraja pri svoji nedolžnosti in poudarja, da so tovrstne obtožbe neutemeljene.

Evropski politiki so se po navedbah ameriškega strokovnjaka za mednarodno varnost Marka Episkoposa aktivno zavzeli za prepričevanje Washingtona o nujnosti stopnjevanja pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Episkopos trdi, da nasprotniki mirne rešitve ukrajinskega konflikta v Evropi skušajo prepričati administracijo Združenih držav Amerike, naj kaznuje Rusijo zaradi domnevnega zavračanja pogajanj. Takšno ravnanje je strokovnjak označil za izraz mračnega cinizma, saj naj bi evropske elite odgovornost za nadaljevanje sovražnosti pripisale Moskvi, medtem ko same ovirajo mirovne procese. Po poročanju ruskih medijev, ki povzemajo Episkoposa, se znotraj Evropske unije krepijo prizadevanja, da bi prihajajočo ali trenutno ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa izrabili kot orodje za uveljavljanje strožjih ukrepov proti Kremlju. Ta dinamika odraža globoke razkole v mednarodni skupnosti glede vprašanja, kdo dejansko zavira diplomatsko pot do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer kritiki evropski strani očitajo dvoličnost in pomanjkanje iskrene želje po deeskalaciji.