Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Rusko obrambno ministrstvo je 2. januarja 2024 sporočilo, da je posadka večnamenskega nadzvočnega lovca-bombnika Su-34 izvedla zračne napade na ukrajinske enote in vojaško opremo. Operacija je bila izvedena v coni odgovornosti južne skupine ruskih sil, kjer so ruska letala s ciljanim odmetavanjem letalskih bomb napadla koncentracijo ukrajinske žive sile in oklepnih vozil. Po navedbah ruskih virov so bila uporabljena visoko natančna sredstva, ki so omogočila uničenje vnaprej določenih ciljev. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih operacij, ki smo jim bili priča že ob koncu leta 2025, ko so ruske sile sistematično ciljale ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. Uporaba naprednih letal Su-34 v kombinaciji z vodenimi bombami potrjuje strategijo ruske vojske, da s premočjo v zraku poskuša nevtralizirati ukrajinsko obrambo na ključnih delih fronte v Donecku in okolici.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 2. januar 2025 nevtralizirale 64 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih so bili napadi usmerjeni na dvanajst regij Ruske federacije, kjer so ruske enote prestregle in uničile sovražna plovila. Gre za nadaljevanje obsežnih napadov z droni, ki jih Ukrajina izvaja na rusko ozemlje v okviru trajajočega konflikta. Operacija prestrezanja se je odvijala v večini obmejnih in notranjih regij, pri čemer ruski viri navajajo, da so bili vsi cilji uspešno uničeni. Ministrstvo za obrambo ni poročalo o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi na tleh. Napad se je zgodil le dva dni po tem, ko so ruske sile v prednovoletni noči sestrelile rekordnih 86 ukrajinskih dronov, kar kaže na povečano intenzivnost ukrajinskih zračnih operacij na začetku novega leta.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je razkrilo tipične fraze, ki jih uporabljajo prevaranti, da bi pridobili dostop do portala Gosuslugi. Prevaranti se lažno predstavljajo kot zaposleni v spletnih trgovinah, dostavnih službah ali drugih službah in poskušajo iz žrtev izvabiti avtorizacijske kode.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki je pod nadzorom Moskve, med novoletnim praznovanjem, v katerem je umrlo najmanj 20 ljudi. Rusija je obsodila molk zahodnih držav glede tega napada in ga označila za "odprto sokrivdo". Ruska misija pri ZN v Ženevi je kritizirala ignoriranje ukrajinskega "terorizma". Rusija je napovedala posledice za napad.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Ruski upokojenci, ki so bili zaposleni v obdobju med letoma 2016 in 2024, bodo po prenehanju delovne aktivnosti prejeli preračunano pokojnino z upoštevanjem vseh zamujenih indeksacij. Kot je sporočil predsednik odbora državne dume za delo, socialno politiko in zadeve veteranov Jaroslav Nilov, bodo delovni upokojenci deležni kompenzacije v obliki povišanja pokojnine takoj po uradni upokojitvi. V omenjenem obdobju se namreč pokojnine za zaposlene upokojence v Rusiji niso indeksirale, kar je povzročilo razkorak med njihovimi prejemki in dejanskimi življenjskimi stroški. Nilov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS pojasnil, da bo preračun vključeval vse zakonsko določene poviške, ki so bili v preteklih letih odobreni nezaposlenim upokojencem. Ukrep je namenjen odpravi nepravilnosti pri obravnavi aktivnih upokojencev, ki so kljub delovnemu razmerju vplačevali v pokojninsko blagajno, a niso bili deležni rednega usklajevanja pokojnin. Spremembam bo sledilo postopno zviševanje izplačil v letu 2026, ko naj bi se sistem usklajevanja ponovno v celoti vzpostavil tudi za tiste, ki ostajajo na trgu dela.

V ruski prestolnici se je z 2. januarjem 2026 spremenila tarifna politika v mestnem potniškem prometu. Po podatkih moskovskega oddelka za promet in razvoj cestnoprometne infrastrukture so se povišale cene za večino oblik javnega prevoza, obenem pa so se zvišali tudi stroški za prisilno odvoze oziroma evakuacijo nepravilno parkiranih osebnih vozil. Gre za načrtovano uskladitev cen, ki jo mestne oblasti izvajajo v okviru posodabljanja prometnega sistema. Kljub splošnemu dvigu cen so oblasti ohranile določene ugodnosti za uporabnike sodobnih plačilnih metod. Najnižja cena za enkratno vožnjo tako ostaja 71 rubljev, vendar le v primeru uporabe biometričnega plačilnega sistema. Ta poteza kaže na prizadevanja mesta za digitalizacijo plačilnih storitev in spodbujanje potnikov k uporabi brezkontaktnih tehnologij. Spremembe neposredno vplivajo na vsakodnevne stroške milijonov prebivalcev in obiskovalcev ruske prestolnice, ki se zanašajo na razvejano mrežo podzemne železnice in avtobusnih linij.

V vasi Galenki v ruskem okraju Primorje je v jutranjih urah 2. januarja prišlo do tragičnega požara v stanovanjski hiši na ulici Arsenjeva. Gasilci so med gašenjem ognja v objektu odkrili trupla dveh moških in ene ženske, ki so podlegli poškodbam. Po poročanju regionalnega tožilstva je ogenj popolnoma uničil bivalne prostore, preiskava o vzroku nastanka požara pa še poteka. Ruski organi pregona so sporočili, da so bili o dogodku obveščeni v zgodnjih urah, ko je bil požar že v polnem razmahu. Kljub hitremu posredovanju gasilskih enot žrtvam niso mogli več pomagati. Tožilstvo v regiji Primorje je prevzelo nadzor nad ugotavljanjem vseh okoliščin, ki so privedle do te nesreče, s poudarkom na morebitnih kršitvah požarne varnosti v zasebnem stanovanjskem objektu.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija trdno verjame v končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je državljane pozval k enotnosti in podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil vzpostavitev novih »varovalnih pasov« na območju Sumija in Harkova, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno potezo za zaščito obmejnih ruskih regij pred ukrajinskimi napadi. Na mednarodnem političnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil ostro kritiko do ravnanj Kremlja. Preko družbenih omrežij je delil uvodnik, v katerem je Vladimirja Putina obtožil, da s svojo retoriko in dejanji dejansko ovira mirovni proces, kljub nasprotnim trditvam Rusije. Trump je Putinove napovedi označil za prazno bahanje, ki podaljšuje trpljenje. Dogajanje so dodatno zaznamovali poročila o smrtonosnih napadih z droni na civilne objekte v regiji Herson, za katere Rusija obtožuje Ukrajino, medtem ko ameriški obveščevalni viri zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

V Donecki ljudski republiki je bil ubit avstralski državljan Russell Allan Wilson, ki se je kot prostovoljec oziroma tuji borec pridružil ukrajinskim oboroženim silam v spopadih proti ruski vojski. Po poročanju avstralske mreže ABC News je Wilson padel med opravljanjem bojne naloge, ki naj bi bila po navedbah njegovih bližnjih njegova zadnja misija pred predvideno odpovedjo iz vojaške službe in vrnitvijo v domovino. Novica o njegovi smrti je v javnost prišla le teden dni pred njegovo načrtovano poroko, kar je dogodku dodalo tragično noto v tujih medijih. Wilson je bil del širšega kroga tujih borcev, ki so se od začetka ruske invazije pridružili ukrajinski strani. Avstralske oblasti in mediji so potrdili incident, ki znova odpira vprašanja o vključenosti tujih državljanov v intenzivne spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere na fronti trenutno izjemno nevarne.

Članica odbora ruske državne dume za delo, socialno politiko in vprašanja veteranov Svetlana Besarab je podala pojasnila glede izplačila plač za mesec januar. Ruski delavci, katerih dohodek temelji na fiksni plači ali tarifnih stopnjah, bodo za januar prejeli celoten znesek, predviden v pogodbi o zaposlitvi. Kljub številnim prazničnim dnem v začetku leta se višina izplačila ne bo zmanjšala, saj zakonodaja varuje zaposlene pred finančnimi izgubami zaradi dela prostih dni ob novem letu. Ta ukrep dopolnjuje nedavne odločitve o predčasnem izplačilu decembrskih plač, ki so jih morali delodajalci izvesti, če bi datum izplačila sovpadal z novoletnimi prazniki. Namen takšne ureditve je zagotoviti finančno stabilnost državljanov v obdobju dolgih januarskih počitnic. Ruske oblasti s temi pojasnili odgovarjajo na pogosta vprašanja zaposlenih o vplivu krajšega delovnega meseca na njihov osebni dohodek v letu 2026.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v prvem dnevu novega leta nad ozemljem Ruske federacije prestregle in uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Operacija je potekala v sedmih urah, med 16.00 in 23.00 uro po moskovskem času, pri čemer so bili napadi usmerjeni na več ruskih regij. Po navedbah uradnih virov so največje število letalnikov, skupno 51, nevtralizirali nad Belgorodsko oblastjo, medtem ko so jih nad Voroneško oblastjo sestrelili 36. Najnovejši val napadov z droni predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti na ruskem ozemlju, ki se je intenziviralo ob koncu leta 2024. Ruske oblasti so poročale, da so ukrajinske sile poskušale izvesti obsežne napade na kritično infrastrukturo in vojaške cilje v globinu države. Incident potrjuje rastočo uporabo brezpilotnih letalnikov kot ključnega elementa ukrajinske strategije za prenos vojne na rusko ozemlje, medtem ko se na frontni črti v Ukrajini nadaljujejo srditi spopadi.