V ruskem mestu Blagoveščensk je prišlo do hude nesreče, v kateri je deček utrpel trajne telesne poškodbe zaradi neeksplodiranih ostankov pirotehničnih sredstev. Po navedbah župana mesta Olega Imamejeva je otrok na tleh našel in pobral neaktivirane naboje, ki so ostali po prazničnem ognjemetu. Ti so mu nato eksplodirali v rokah. Zaradi močne detonacije je deček izgubil več prstov, zdravniki pa so ga morali nujno operirati. Incident se je zgodil 2. januarja, neposredno po praznovanjih, ko so na javnih površinah ostali nevarni ostanki pirotehnike. Mestne oblasti so ob tem dogodku starše in otroke ponovno opozorile na nevarnost pobiranja sumljivih predmetov po ognjemetih, saj ti predstavljajo resno tveganje za zdravje in življenje.

Spletna stran uprave guvernerja in vlade regije Herson, na kateri so bili objavljeni seznami žrtev ukrajinskega napada na naselje Horli, je postala tarča obsežnega hekerskega napada. Guverner Vladimir Saldo je 2. januarja sporočil, da so zaradi napada onemogočili dostop do vira, s čimer so sorodniki žrtev in poškodovanih izgubili možnost pridobivanja informacij o svojih bližnjih. Po navedbah guvernerja naj bi za napadom stala skupina zahodnih hekerjev, ki so izvedli napad za zavrnitev storitve (DoS). Napad se je zgodil neposredno po tem, ko so ukrajinske oborožene sile v novoletni noči zadele civilne objekte, vključno s kavarno in hotelom v Horlih, kar je povzročilo smrtne žrtve in ranjene med lokalnim prebivalstvom. Saldo je poudaril, da so tovrstna dejanja usmerjena v prikrivanje informacij in stopnjevanje pritiska na prebivalce regije, ki je pod ruskim nadzorom. Tehnične službe naj bi si prizadevale za ponovno vzpostavitev delovanja spletne strani, vendar so podatki o žrtvah trenutno nedosegljivi.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Stalno predstavništvo Ruske federacije pri Združenih narodih v Ženevi je izrazilo globoko sožalje ob tragičnem požaru, ki je izbruhnil v švicarskem letovišču Crans-Montana. Ruski diplomati so v uradni izjavi izrekli sočutje družinam preminulih ter vsem poškodovanim zaželeli čimprejšnje in uspešno okrevanje. Dogodek je močno odjeknil v diplomatskih krogih v Švici. Požar v priljubljenem smučarskem središču je povzročil smrtne žrtve in večje število poškodovanih, kar je sprožilo odzive mednarodne skupnosti. Rusko predstavništvo je poudarilo solidarnost z lokalnimi oblastmi in žrtvami v teh težkih trenutkih. Podrobnosti o vzrokih požara in natančnem številu žrtev organi še preiskujejo, diplomatski odzivi pa potrjujejo resnost nesreče v tem znanem turističnem kraju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V razmeroma kratkem govoru, ki ga je v osrednji Rusiji predvajal ob polnoči, je Putin ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta narodna enotnost ter medsebojna podpora ključni gonili države k novim dosežkom. Čeprav vojna vstopa v četrto leto, se je predsednik v svojem sporočilu izognil podrobnejšim razpravam o samem poteku spopadov ali morebitnih mirovnih pogajanjih. Nagovor je bil posnet pred obzidjem Kremlja, pri čemer je Putin poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in v uspeh »specialne vojaške operacije«. Kljub temu da so v decembru 2025 potekali pogovori med ruskimi in ameriškimi predstavniki v Miamiju glede morebitne mirovne rešitve, Putin teh diplomatskih prizadevanj v govoru ni omenil. Namesto tega se je osredotočil na dvigovanje morale prebivalstva in utrjevanje podobe Rusije kot nepremagljive sile, ki bo svoje cilje dosegla ne glede na mednarodne pritiske. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v notranjepolitično stabilnost in projekcijo odločnosti v času, ko ukrajinski predsednik Zelenski še naprej poziva k mednarodni podpori za svoj mirovni načrt.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede ukrajinskega napada in ga označila za 'terorizem', kar naj bi bilo enako 'odprti vpletenosti'.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Rusko obrambno ministrstvo je 2. januarja 2024 sporočilo, da je posadka večnamenskega nadzvočnega lovca-bombnika Su-34 izvedla zračne napade na ukrajinske enote in vojaško opremo. Operacija je bila izvedena v coni odgovornosti južne skupine ruskih sil, kjer so ruska letala s ciljanim odmetavanjem letalskih bomb napadla koncentracijo ukrajinske žive sile in oklepnih vozil. Po navedbah ruskih virov so bila uporabljena visoko natančna sredstva, ki so omogočila uničenje vnaprej določenih ciljev. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih operacij, ki smo jim bili priča že ob koncu leta 2025, ko so ruske sile sistematično ciljale ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. Uporaba naprednih letal Su-34 v kombinaciji z vodenimi bombami potrjuje strategijo ruske vojske, da s premočjo v zraku poskuša nevtralizirati ukrajinsko obrambo na ključnih delih fronte v Donecku in okolici.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 2. januar 2025 nevtralizirale 64 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih so bili napadi usmerjeni na dvanajst regij Ruske federacije, kjer so ruske enote prestregle in uničile sovražna plovila. Gre za nadaljevanje obsežnih napadov z droni, ki jih Ukrajina izvaja na rusko ozemlje v okviru trajajočega konflikta. Operacija prestrezanja se je odvijala v večini obmejnih in notranjih regij, pri čemer ruski viri navajajo, da so bili vsi cilji uspešno uničeni. Ministrstvo za obrambo ni poročalo o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi na tleh. Napad se je zgodil le dva dni po tem, ko so ruske sile v prednovoletni noči sestrelile rekordnih 86 ukrajinskih dronov, kar kaže na povečano intenzivnost ukrajinskih zračnih operacij na začetku novega leta.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je razkrilo tipične fraze, ki jih uporabljajo prevaranti, da bi pridobili dostop do portala Gosuslugi. Prevaranti se lažno predstavljajo kot zaposleni v spletnih trgovinah, dostavnih službah ali drugih službah in poskušajo iz žrtev izvabiti avtorizacijske kode.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki je pod nadzorom Moskve, med novoletnim praznovanjem, v katerem je umrlo najmanj 20 ljudi. Rusija je obsodila molk zahodnih držav glede tega napada in ga označila za "odprto sokrivdo". Ruska misija pri ZN v Ženevi je kritizirala ignoriranje ukrajinskega "terorizma". Rusija je napovedala posledice za napad.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.