Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kasneje pa je sporočila, da so bile omejitve na letališču v Čeboksariju odpravljene. Agencija je nato sporočila, da so bile odpravljene tudi omejitve na letališčih v Kazanu in Nižnekamsku, s čimer je bila ponovno vzpostavljena polna operativnost.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so ameriškim predstavnikom predali dešifrirane navigacijske podatke iz procesorja sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki vsebujejo celotno nalogo poleta in natančno pot, ki naj bi dokazovala načrtovano diverzijo proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Materiale, ki vključujejo fizične komponente drona in mapo z analizo, je načelnik ruske vojaške obveščevalne službe (GRU) Igor Kostjukov osebno predal vojaškemu atašeju veleposlaništva ZDA v Moskvi. Ruska stran trdi, da so dokazi neizpodbitni in da so povzročili spremembo v politiki Washingtona, vključno z domnevnim odkazom dobave raket 'Tomahawk'. Ukrajinske oblasti na drugi strani vse obtožbe odločno zavračajo in jih označujejo za dezinformacijo, namenjeno opravičevanju novih ruskih napadov na Kijev. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, pri čemer zahodni obveščevalni viri ostajajo skeptični do ruskih navedb o neposredni ukrajinski odgovornosti za incident.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Ruske oblasti so Združenim državam Amerike predale dokumentacijo in podatke, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad z brezpilotniki na uradno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve naj bi dešifrirani podatki iz določenih dronov potrjevali njihovo pot in cilj, kar Kremelj interpretira kot poskus atentata in dejanje državnega terorizma. Kljub predloženim materialom ameriška obveščevalna agencija CIA in drugi zahodni viri ostajajo izrazito skeptični, saj doslej niso odkrili nobenih neodvisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Kijev dejansko načrtoval ali izvedel takšen napad. Medtem ko Rusija poskuša svojo različico dogodkov podkrepiti z digitalnimi dokazi, analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za politično motivirano kampanjo, namenjeno opravičevanju nadaljnje eskalacije vojaških operacij v Ukrajini. Poročila hkrati navajajo, da je Rusija v okviru spopadov doslej uporabila že več kot 54.000 dronov, kar še dodatno obremenjuje rusko gospodarstvo, saj vojna za navadne državljane postaja vse dražja. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se zaradi teh obtožb še stopnjujejo, čeprav kanali za izmenjavo obveščevalnih podatkov očitno ostajajo odprti.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Oblasti v Hersonski regiji so sporočile, da so identificirale identitete 13 ljudi, ki so umrli v napadu v Horlih. Guverner regije Vladimir Saldo je dejal, da strokovnjaki nadaljujejo z delom na identifikaciji preostalih žrtev.

V ruski regiji Murmansk so reševalne ekipe sprožile obsežno iskalno akcijo po ženski, ki jo je med izvajanjem ekstremne dejavnosti na reki Tuloma odnesel močan rečni tok. Incident se je zgodil 1. januarja v večernih urah v bližini kraja Kola, kjer se je skupina ljudi udeležila t. i. ledenega lebdenja (ice-floating). Gre za ekstremno obliko sprostitve v posebnih neoprenskih oblekah v mrzli vodi, ki pa se je v tem primeru končala tragično, saj je ena izmed udeleženk izginila pod gladino. Ruski preiskovalni odbor je po dogodku nemudoma sprožil kazenski postopek zaradi suma zagotavljanja storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov za zdravje in življenje potrošnikov. Iskalno akcijo, ki jo ovirajo zahtevne zimske razmere in močni tokovi reke Tulome, izvajajo enote Ministrstva za izredne razmere (MČS). Preiskovalci trenutno preverjajo odgovornost organizatorjev skupinske vadbe in okoliščine, ki so privedle do tega, da je tok premagal varnostne ukrepe in udeleženko odnesel s prizorišča.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjih urah uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Po navedbah Moskve se je intenzivnost ukrajinskih zračnih napadov na rusko ozemlje močno povečala, kar naj bi potrjevali tudi zadnji operativni podatki s terena. Obenem je visoki poveljnik ruske vojske ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi predal materialne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus napada na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da ostanki sestreljenega drona nedvoumno dokazujejo vpletenost ukrajinske vojske v napad na predsedniško rezidenco, ki se je zgodil v začetku tega tedna. Moskva s to potezo stopnjuje diplomatski pritisk na Washington in opozarja na neposredno ogrožanje najvišjih državnih organov Ruske federacije.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo izjavo ujetega ukrajinskega vojaka Vladimirja Litkina, ki trdi, da so njegovega soborca med predajo ruskim silam ubili ukrajinski operaterji brezpilotnih letalnikov. Incident naj bi se zgodil na območju Krasnoarmejska (Pokrovsk), ko so se ukrajinski vojaki predali skupini ruskih sil Center. Po Litkinovih navedbah je ukrajinski dron napadel njegovega soborca v trenutku, ko so bili ti že neoboroženi in povezani pod ruskim nadzorom. Litkin je v svojem pričanju kritiziral ukrajinsko vojaško poveljstvo, ki naj bi po njegovih besedah pogosto zavajalo in kaznovalo svoje vojake. Poleg tega je opozoril na izjemno težke razmere na bojišču in poudaril, da se ne namerava vrniti v Ukrajino, saj meni, da oblasti v Kijevu pošiljajo svoje državljane v gotovo smrt. Ruski mediji ob tem poročajo tudi o drugih domnevnih nepravilnostih v ukrajinski vojski, vključno z razširjenim alkoholizmom, izsiljevanjem denarja s strani poveljnikov ter mučenjem podrejenih. Ti dogodki kažejo na nadaljevanje trenda naraščajoče demoralizacije v ukrajinskih vrstah, o čemer pričajo tudi predhodna poročila o dezerterstvu in notranjih sporih. Ruska stran te izjave uporablja kot dokaz za trditve o brutalnosti ukrajinskega režima do lastnih vojakov, ki se odločijo za predajo. Avtentičnosti Litkinovih izjav, podanih v ujetništvu, sicer neodvisni viri še niso potrdili.

Elitna ukrajinska vojaška enota Volkovi Da Vincija se je po navedbah ruskih virov znašla v kritičnem položaju v bližini kraja Guljajpolje. Svetovalec voditelja samooklicane Donecke ljudske republike Igor Kimakovski je sporočil, da borci zahtevajo nujen umik z območja naselja Verhnja Tersa. Po njegovih besedah je enota v zadnjih 24 urah utrpela katastrofalne izgube, ki naj bi presegale 40 vojakov, posledično pa se borci spopadajo z močnim demoraliziranjem. Ruski viri še poročajo, da so bili položaji ukrajinske enote tarča dveh obsežnih in silovitih napadov. Poleg kadrovskih izgub se omenjena enota domnevno srečuje tudi s primeri dezerterstva. Ukrajinske sile so sicer na sumsko smer pred tem premestile 1. ločeni jurišni polk, ki je bil formiran prav na podlagi tega bataljona, vendar razmere na fronti pri Guljajpolju ostajajo izjemno napete in za ukrajinsko stran neugodne.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene narode (ZN), naj javno obsodijo domnevni ukrajinski napad z droni na območju regije Herson, ki je pod nadzorom Moskve. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu življenje izgubilo najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Stalni predstavnik Rusije pri ZN v Ženevi je opozoril, da bi bilo prikrivanje te tragedije enakovredno sostorilstvu pri zločinu. Ukrajinske oblasti se na te obtožbe še niso uradno odzvale. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili uporabo brezpilotnih letal za napade na cilje v bližini frontnih črt in na zasedenih ozemljih. Dogodek se je odvil v času povečanih diplomatskih napetosti v mednarodnih institucijah glede kršitev zračnega prostora in novih vojaških operacij na Krimu.

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo izvedbo napadov na Harkov, trdeč, da ukrajinske obtožbe ne ustrezajo resnici in da Kijev s tem poskuša preusmeriti pozornost od terorističnega napada v Hersonski oblasti. Volodimir Zelenski je ostro obsodil ruski napad na Harkov, kjer je bila zadeta stanovanjska stavba, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 25 ljudi.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi regijami, vključno z 20 nad Samaro ter osmimi nad Voroneško in Saratovsko oblastjo. Nad moskovsko regijo naj bi sestrelili sedem dronov. Ukrajina pa trdi, da je sestrelila 86 od 116 ruskih dronov, ki so bili usmerjeni na njeno ozemlje.

V zdravstvenih ustanovah v regiji Herson in na polotoku Krim se po napadu ukrajinskih sil na naselje Horli še vedno zdravi 14 oseb, med katerimi je pet otrok. Pomočnik ruskega ministra za zdravje Aleksej Kuznecov je pojasnil, da zdravniki bijejo bitko za življenje enega otroka, čigar stanje je opredeljeno kot kritično. Poleg njega so še štirje poškodovanci v težkem stanju, medtem ko so preostali utrpeli srednje hude poškodbe. Ruske oblasti so po dogodku, v katerem je po zadnjih podatkih preiskovalcev življenje izgubilo najmanj sedem oseb, v regiji razglasile žalovanje. Napad, ki so ga ruski uradniki označili za teroristično dejanje, je povzročil precejšnje civilne žrtve in gmotno škodo. Za oskrbo ranjenih je bil aktiviran ruski zvezni center za medicino katastrof, ki prek telemedicinskih posvetov z vrhunskimi specialisti usklajuje zdravljenje vseh hospitaliziranih bolnikov.

Mestno sodišče v mestu Joškar-Ola je zavrnilo zahtevek za izterjavo 15 milijonov rubljev od Aleksandra Keldibajeva, ki je bil vpleten v obsežno goljufijo proti priznani ruski pevki Larisi Dolini. Sodišče je postopek ustavilo, ker je bilo ugotovljeno, da je Keldibajev umrl še pred začetkom sodnega procesa. Po ruskih pravnih pravilih civilni postopek proti osebi, ki ni več živa, ni mogoč, zato pevka od njegove dediščine oziroma njega neposredno teh sredstev v tem procesu ne more več izterjati. Keldibajev je v kriminalni shemi deloval kot tako imenovani »dropper« oziroma denarna mula, preko katerega so se pretakala ukradena sredstva. Celotna afera, v kateri je pevka izgubila stanovanje in znatne prihranke, je v Rusiji sprožila vrsto sodnih postopkov proti številnim posameznikom, ki so omogočali prenos denarja. Kljub tej specifični prekinitvi postopka pa so drugi udeleženci sheme še vedno podvrženi sodnim nalogom za vračilo sredstev, ki so bila nezakonito pridobljena z manipulacijo znane estradnice.

Ruski delodajalci so med letošnjimi novoletnimi prazniki državljanom ponudili številne priložnosti za začasno delo z nadpovprečnim plačilom. Po podatkih ruskih portalov za iskanje zaposlitve, ki so jih povzeli tamkajšnji mediji 2. januarja, so se ponujeni zneski za kratkotrajno delo gibali med 70.000 in 200.000 rublji. Visoka plačila so bila na voljo predvsem v storitvenem sektorju in logistiki, kjer se je med prazničnim obdobjem močno povečalo povpraševanje po dodatni delovni sili. Analiza trga dela kaže, da so bila najbolje plačana dela povezana z dostavo, animacijo in gostinstvom, kjer so podjetja s finančnimi spodbudami poskušala privabiti delavce v času, ko večina prebivalstva praznuje. Takšne ponudbe so ruskim državljanom omogočile bistveno povečanje mesečnega dohodka v zelo kratkem času. Poročila temeljijo na podatkih vodilnih zaposlitvenih servisov, ki so zabeležili povečano število oglasov za delo z visokimi urnimi postavkami prav za obdobje novoletnih počitnic.