Rusija pozvala Združene narode k obsodbi ukrajinskega napada v Hersonu
Objavljeno: 2. 1. 2026 8:42
Ruska federacija je uradno pozvala Združene narode (ZN), naj javno obsodijo domnevni ukrajinski napad z droni na območju regije Herson, ki je pod nadzorom Moskve. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu življenje izgubilo najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Stalni predstavnik Rusije pri ZN v Ženevi je opozoril, da bi bilo prikrivanje te tragedije enakovredno sostorilstvu pri zločinu.
Ukrajinske oblasti se na te obtožbe še niso uradno odzvale. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili uporabo brezpilotnih letal za napade na cilje v bližini frontnih črt in na zasedenih ozemljih. Dogodek se je odvil v času povečanih diplomatskih napetosti v mednarodnih institucijah glede kršitev zračnega prostora in novih vojaških operacij na Krimu.
Kontekst in ozadje
22. sep. 2025
Incidenti v zračnem prostoru in stopnjevanje napadov na Krimu
Varnostni svet Združenih narodov je obravnaval vdor ruskih letal v estonski zračni prostor, kar je sprožilo oster odziv zveze Nato. Istočasno so ukrajinske sile izvedle uspešne operacije na Krimu, kjer so uničile ruska amfibijska letala Be-12 in izvedle napade z droni na Foros.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in slovensko zunanjo politiko. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja vse obtožbe o napadih na civiliste, hkrati pa dogodki vplivajo na razprave o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini.
Združeni narodi so v poročilu obtožili Rusijo sistematičnega mučenja ukrajinskih civilistov na zasedenih ozemljih od leta 2022. Ruske oblasti naj bi nad civilisti izvajale razširjeno mučenje, vključno s spolnim nasiljem, in jih samovoljno pridržale. Pridržanja so bila osredotočena na posameznike, ki so kritično izražali mnenja proti ruski vojaški operaciji ali njenim oboroženim silam. Poročilo ZN poziva k odgovornosti za ta dejanja.
Ukrajinske obveščevalne službe so sporočile, da sta ruska policista, ubita v napadu v Moskvi, sodelovala v vojni v Ukrajini in mučila ukrajinske vojne ujetnike. Napad je izvedel moskovski prebivalec, ki nasprotuje Kremlju.
Ruske sile so v regiji Herson napadle konvoj Združenih narodov, ki je prevažal humanitarno pomoč. Napad je bil usmerjen tudi na vozilo OCHA (Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev). Kljub materialni škodi ni bilo ranjenih.
Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.
Rusija je ZDA predala domnevne dokaze, ki naj bi dokazovali načrtovani ukrajinski napad z dronom na eno od rezidenc predsednika Putina. Rusija trdi, da je ameriškim uradnikom predala dešifrirane podatke iz ukrajinskega drona. Ukrajina zanika obtožbe, medtem ko so ameriške obveščevalne službe skeptične. Strokovnjak za letalstvo poroča, da naj bi bilo območje Valdaja zaščiteno s 14 sistemi zračne obrambe.
Urad Združenih narodov za človekove pravice je Rusijo obtožil sistematičnega mučenja ukrajinskih civilistov v več kot 100 pripornih centrih v Rusiji in okupirani Ukrajini od začetka vojne. Preiskovalci ZN so intervjuvali 216 civilistov, ki so bili od junija 2023 izpuščeni iz pripora na zasedenih ozemljih. Poročilo opisuje primere lažnih usmrtitev, spolnega nasilja in samovoljnih pridržanj.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in slovensko zunanjo politiko. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja vse obtožbe o napadih na civiliste, hkrati pa dogodki vplivajo na razprave o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.