Sodobni digitalni kanali so postali ključno orodje za izobraževanje o kompleksnih geopolitičnih in sistemskih vprašanjih, pri čemer generacija Z prevzema vlogo neformalnih izobraževalcev. Preko kratkih video vsebin vplivneži občinstvu približujejo teme, kot so sistemska zatiranja, podnebne spremembe in politični pretresi, kar spreminja razumevanje svetovnih konfliktov iz abstraktnih konceptov v neposredno izkušnjo. Hkrati se v širšem družbenem kontekstu pojavljajo kritične refleksije o vlogi posameznika pri oblikovanju lastne usode sredi naraščajoče svetovne negotovosti. Avtorji poudarjajo pomen analize preteklih odločitev in prepoznavanja vzorcev, ki posamezniku omogočajo, da kljub zunanjim pritiskom in 'man-made' pravilom ohrani nadzor nad svojo življenjsko potjo. V luči vojaških spopadov in tehnološkega napredka se kritika usmerja tudi v pasivno spremljanje politične retorike namesto aktivnega prilagajanja novi realnosti, ki jo narekujejo droni in mrežna arhitektura. Celoten diskurz nakazuje na konec določenih zgodovinskih obdobij in vzpon novih struktur moči, ki bodo zaznamovale prihajajoči leti 2025 in 2026.

Nekdanji visoki uradniki ameriške obveščevalne agencije CIA in politični analitiki so v seriji javnih objav izrazili resno zaskrbljenost nad odnosom ameriškega predsednika Donalda Trumpa do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Rob Dannenberg, nekdanji šef operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja postaje v Moskvi, je v pogovoru za iPaper poudaril, da Putin s svojo obveščevalno izobrazbo spretno izkorišča Trumpovo naivnost in njegov močan ego. Dannenberg trdi, da ruski predsednik vidi Trumpa kot šibko in domišljavo osebnost, ki jo je mogoče voditi v smeri ruskih strateških interesov. Kritike so se dodatno stopnjevale ob objavah o domnevnih mirovnih načrtih za Ukrajino, ki jih nekateri komentatorji označujejo za nevarne in pristranske v korist Kremlja. Opozorila glede Trumpovega popuščanja Rusiji niso nova; že pokojni senator John McCain je v zadnjih mesecih svojega življenja opozarjal na nevarnost avtoritarnega vpliva Putina na belo hišo. Analitiki izpostavljajo, da ameriški volilni sistem in del medijev nista uspela ustrezno nasloviti vprašanja ruskega vmešavanja v ameriško politiko, kar naj bi Putinu omogočilo utrditev vpliva na Washington.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen".

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Finska policija je v okviru preiskave sumov sabotaže podmorskih komunikacijskih kablov v Finskem zalivu uradno priprla dva člana posadke tovorne ladje Fitburg. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je bila v središču pozornosti finskih in estonskih organov že od odkritja poškodb na več mednarodnih kablih, ki povezujejo Finsko, Estonijo in Švedsko. Poleg dveh oseb, ki sta bili priprti, so oblasti še dvema članoma posadke naložile prepoved zapuščanja države. Preiskovalci se osredotočajo na dejanja ladje med njeno potjo iz Rusije, ko naj bi prišlo do poškodovanja kritične infrastrukture. Čeprav so finske oblasti že ob koncu leta 2025 prevzele nadzor nad plovilom in 14-člansko posadko, so se šele zdaj odločile za konkretne pravne ukrepe proti posameznikom. Incident je povzročil precejšnjo skrb v baltski regiji, saj gre za vprašanje varnosti podvodnih povezav, ki so ključne za telekomunikacijski in digitalni promet med državami članicami Evropske unije. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo pri sidranju.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın se je v Ankari sestal s sekretarjem ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustemom Umerovom. Ključni poudarek njunega srečanja je bil namenjen iskanju diplomatskih poti za končanje konflikta v Ukrajini ter obravnavi regionalnih in globalnih posledic vojne. Sogovornika sta podrobno razpravljala o trenutnih varnostnih razmerah na bojiščih in o konkretnih korakih, ki bi lahko vodili do trajnejšega miru v regiji. Poleg strateških vprašanj sta Kalın in Umerov posebno pozornost namenila humanitarnim vidikom vojne, predvsem vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov. Turčija, ki od začetka ruske agresije igra vlogo nevtralnega posrednika, si s tovrstnimi diplomatskimi aktivnostmi prizadeva ohraniti komunikacijske kanale med Kijevom in Moskvo. Srečanje v turški prestolnici potrjuje nadaljnja prizadevanja Turčije za deeskalacijo napetosti in iskanje rešitev, ki bi omogočile ustavitev sovražnosti v Ukrajini.

Ruska zračna obramba je sestrelila dodatnih pet oziroma tri ukrajinske drone, ki so se približevali Moskvi. Skupno naj bi bilo danes prestreženih in uničenih šest oziroma celo dvajset ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Napad naj bi bil izveden v zadnji uri.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je napovedala poostritev nadzora nad tankerji, ki naj bi prevažali rusko nafto, kot neposreden odziv na nedavno poškodbo podvodnega komunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Kallas je Moskvo obtožila vpletenosti v napade na kritično infrastrukturo in poudarila, da bo unija povečala naložbe v nove kabelske povezave, izboljšala spremljanje podmorja ter okrepila pripravljenost na popravila. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti tako imenovani ruski floti v senci, ki se izogiba mednarodnim sankcijam. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da evropske institucije pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Finskem zalivu. Po navedbah finskih in estonskih oblasti je prišlo do poškodbe podatkovne povezave med Helsinki in Talinom, zaradi česar so finske oblasti že pridržale tovorno ladjo Fitburg z ruskimi državljani v posadki. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je v zvezi z incidentom že zaprosilo za dodatne informacije in napovedalo konzularno pomoč svojim državljanom, medtem ko Bruselj vztraja pri zaščiti evropske strateške infrastrukture pred hibridnimi grožnjami.

Ruske oblasti so v četrtek, 1. januarja, zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki začasno omejile delovanje moskovskih letališč Domodedovo in Žukovski. Artjom Korenjako, tiskovni predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, je potrdil, da sta bili letališči zaprti za vzlete in pristanke letal. Ukrep je bil uveden kot odgovor na povečano tveganje za varnost zračnega prometa, ki so ga povzročila brezpilotna letala na območju ruske prestolnice. Omejitve v letalskem prometu so povzročile zamude pri številnih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Incident ponovno osvetljuje ranljivost ruske kritične infrastrukture sredi trajajočih napetosti. Ruske civilne letalske oblasti so sporočile, da so bili vsi potrebni varnostni protokoli aktivirani nemudoma po zaznavi grožnje, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali številu prestreženih letalnikov niso razkrile.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno poudaril odločenost, da Ukrajina ne bo prepustila zadnjega nadzorovanega dela regije Doneck ruskim silam, kljub intenzivnim spopadom na tem območju. Strokovnjaki, vključno z obrambnim izvedencem Patrickom Bolderjem, opozarjajo, da bi lahko usoda celotne države zavisela prav od tega strateškega ozemlja, ki je po površini manjše od nizozemske province Utrecht. Čeprav se v mednarodni javnosti pojavljajo pozivi k mirovnim pogajanjem v zameno za ozemeljske koncesije, ukrajinski vrh vztraja pri obrambi teh ključnih položajev. Strateški pomen zadnjega koščka Donecka ostaja ena največjih ovir za morebiten mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo v letošnjem letu. Vojaški analitiki izpostavljajo, da bi izguba tega ozemlja Rusiji omogočila popoln nadzor nad Donbasom, kar bi znatno oslabilo pogajalsko izhodišče Ukrajine. Bolder ob tem kritizira mnenja, ki pozivajo k vdaji, saj po njegovem prepričanju takšni predlogi zanemarjajo dolgoročne varnostne in suverenostne posledice za Ukrajino in širšo Evropo.

Finski obrambni minister Antti Häkkänen je potrdil, da je Rusija ponudila pomoč posadki tovorne ladje Fitburg, ki je v Baltskem morju zašla v težave. Kljub temu da so med člani posadke po navedbah policije tudi ruski državljani, so finske oblasti ponudbo zavrnile in se odločile za samostojno izvedbo reševalne akcije. Ladja, ki pluje pod zastavo Cipra, je potrebovala pomoč zaradi tehničnih težav sredi neugodnih vremenskih razmer. Finske varnostne službe so dogodek spremljale z visoko stopnjo previdnosti, saj so odnosi med državama po vstopu Finske v zvezo Nato napeti. Obrambni minister je poudaril, da so finske zmogljivosti za reševanje na morju zadostne in da tuja asistenca v tem primeru ni bila potrebna. Incident odraža trenutno geopolitično situacijo, kjer se tudi humanitarne ali tehnične ponudbe pomoči obravnavajo skozi prizmo nacionalne varnosti.

V ruskem mestu Sankt Peterburg se je med praznovanjem novega leta zgodila huda nesreča s pirotehniko, v kateri je bil udeležen šestletni deček. Po dostopnih podatkih je v dečkovi roki eksplodiral ognjemet, kar je povzročilo hude telesne poškodbe. Po dogodku so ga nemudoma prepeljali v državno pediatrično medicinsko univerzo v Sankt Peterburgu (SPbGPUM), kjer so zdravniki opravili nujno in zahtevno operacijo. Zdravstveno osebje je potrdilo, da je bila operacija ključna za oskrbo poškodb, ki jih je povzročila eksplozija. Dogodek znova odpira vprašanja o varnosti uporabe pirotehničnih sredstev v bližini otrok in o nadzoru nad tovrstnimi nevarnimi predmeti med prazničnimi dnevi. Podrobnosti o trenutnem zdravstvenem stanju dečka in stopnji trajnih posledic za zdaj še niso v celoti znane, vendar so poškodbe označili za težke.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z guvernerjem Hersonske oblasti Vladimirjem Saldom ocenil nedavni ukrajinski napad na civiliste v tej regiji. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Putin napad označil za dejanje izjemnega cinizma in nečlovečnosti. Ruski voditelj se je v pogovoru strinjal z oceno, da gre za zločin, ki je po svoji naravi primerljiv s tragičnimi dogodki v Odesi leta 2014, ko so v požaru v Domu sindikatov umrli ljudje. Napad oboroženih sil Ukrajine na civilne cilje v okupirani Hersonski oblasti po navedbah Moskve odraža stopnjevanje sovražnosti, ki neposredno prizadenejo netarčne skupine. Putin je po poročanju tiskovnih agencij poudaril, da tovrstna dejanja kažejo na pomanjkanje pripravljenosti za spoštovanje humanitarnih standardov. Ruska stran dogodek izkorišča za utrjevanje narativa o naravi ukrajinskih vojaških operacij, pri čemer se močno opira na zgodovinske primerjave z nemiri po revoluciji na Majdanu.

Ruske oblasti so sporočile, da so predstavnikom Združenih držav Amerike predale dekodirane podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi potrjevali načrtovan napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so podatke pridobili iz drona, ki je bil sestreljen v začetku tedna v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da ti dokazi neizpodbitno potrjujejo namen Kijeva za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Kljub trditvam Kremlja je ameriška obveščevalna služba CIA navedbe zavrnila. Po njihovih analizah ukrajinski droni v zadnjem valu napadov na severu Rusije niso ciljali predsedniške rezidence. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija zaradi teh dogodkov že napovedala zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v vojni z Ukrajino, s čimer se dodatno otežujejo možnosti za skorajšnjo diplomatsko rešitev konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sprejel poročilo guvernerja regije Herson Vladimirja Salda o razmerah po napadu ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli. Po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Saldo predsednika obvestil o posledicah domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo več kot 24 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, pri čemer je Saldo poudaril, da so bila trupla žrtev, med katerimi naj bi bil tudi otrok, močno upepeljena. Guverner je v pogovoru s predsednikom pojasnil, da preiskava dogodka še poteka in da bodo seznam žrtev objavili po uradni identifikaciji na spletni strani regionalne uprave. Putin je med pogovorom napad v Horlih primerjal s tragičnimi dogodki v Odessi leta 2014, ko so v požaru v sindikalnem domu prav tako umrli ljudje. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je mednarodno skupnost in suverene države pozvalo k javni obsodbi napada, ki se je zgodil v času novoletnih praznikov.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba HUR je konec lanskega decembra izvedla zapleteno operacijo, s katero je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Kijeva. Namen te taktične prevare je bil razkritje ruskega zarote in pridobitev razpisane nagrade za njegovo glavo. Po poročanju tujih agencij so ukrajinski agenti z operacijo uspešno pridobili 425.000 evrov nagrade, ki jo je Moskva razpisala za Kapustina, saj slednji za Kremelj predstavlja enega ključnih sovražnikov države. Operacija se je odvila v času, ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podaja optimistične izjave glede možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. Po njegovih besedah naj bi bila Ukrajina le še približno deset odstotkov oddaljena od končnega dogovora, čeprav razmere na fronti ostajajo napete. Uspešna akcija službe HUR ne le finančno koristi ukrajinski obrambi, temveč predstavlja tudi psihološko zmago nad ruskimi obveščevalnimi strukturami, ki so verjele v uspeh domnevnega atentata na vodjo enote RDK. RDK je sicer enota, sestavljena iz ruskih državljanov, ki nasprotujejo režimu Vladimirja Putina in aktivno sodelujejo v vojaških operacijah proti ruskim silam. S tem ko so ukrajinski obveščevalci prelisičili nasprotno stran, so hkrati zavarovali enega svojih pomembnih zaveznikov in pridobili sredstva, ki bodo po navedbah virov namenjena nadaljnjim obrambnim dejavnostim države. Incident potrjuje, da se vojna v veliki meri bije tudi na področju informacijskega in hibridnega vojskovanja.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na praznovanje novega leta v delu regije Herson pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ruska misija pri ZN v Ženevi je obsodovala molk zahodnih držav ob tem dogodku. Predsednik Putin je izjavil, da bo Rusija zmagala v Ukrajini.

Ruska federacija je z današnjim dnem uradno zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov. Odločitev, ki je bila sprejeta v preteklem letu, je neposredna posledica naraščajočih stroškov vojaške agresije v Ukrajini, saj Kremelj išče nove vire za financiranje vojne blagajne. Ukrep bo po pričakovanjih ekonomistov dodatno obremenil življenjski standard ruskih državljanov in povišal inflacijske pritiske v državi. Medtem ko Rusija davčno breme povečuje, je Nemčija ubrala nasprotno smer pri obdavčitvi hrane. V nemških restavracijah in lokalih s hitro prehrano se je stopnja DDV za postreženo hrano znižala z 19 na sedem odstotkov. Namen nemškega ukrepa je razbremenitev gostinskega sektorja in spodbujanje potrošnje v času gospodarske negotovosti, kar predstavlja oster kontrast ruskim fiskalnim ukrepom, usmerjenim v militarizacijo gospodarstva.