Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izrazil prepričanje o zmagi v Ukrajini, poudaril enotnost in medsebojno podporo Rusov kot ključ do doseganja novih ciljev. Nagovor je bil objavljen v času, ko Donald Trump spodbuja mirovna pogajanja, medtem ko se vojna bliža četrtemu letu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v telefonskem pogovoru zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla eno izmed njegovih rezidenc, kar je povzročilo nove napetosti v že tako zapletenih mirovnih pogajanjih. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil jezno reakcijo na domnevni napad, medtem ko je Kijev obtožbe označil za popolno izmišljotino. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so kasneje zavrnili ruske navedbe in pojasnili, da so ukrajinske sile ciljale vojaške tarče v regiji, ki so bile napadene že v preteklosti, ne pa same rezidence Dolgije Borodi. Sočasno z diplomatskimi trenji Rusija krepi svojo vojaško pripravljenost. Putin je podpisal dekret o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje kritične energetske infrastrukture, saj so ruska naftna in plinska podjetja tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov. Poleg tega so v Belorusiji postali operativni ruski hipersonični raketni sistemi orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice. Namestitev teh sistemov v neposredni bližini meja zveze Nato velja za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja s strani Kremlja, s čimer želi Moskva odvrniti zahodne države od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem poslal božično-novoletno poslanico, medtem ko je namerno izpustil japonsko premierko Sanae Takaichi. Ta diplomatska gesta prihaja v času, ko se Trumpova administracija sooča z izrazitim skepticizmom domače javnosti glede reševanja konflikta v Ukrajini. Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo agencije YouGov za tednik The Economist skoraj polovica Američanov (49 odstotkov) ne podpira Trumpovega načina obravnave situacije med Rusijo in Ukrajino. Medtem so se v Peruju zbrali šamani in preroki, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Za Donalda Trumpa so napovedali resno bolezen, svetu pa posvarili pred naravnimi nesrečami in novimi globalnimi spopadi. Obred so spremljale podobe Putina, Trumpa, Xi Jinpinga in Volodimirja Zelenskega, kar odraža visoko stopnjo negotovosti v mednarodni politiki ob prehodu v leto 2026. Kljub Putinovim čestitkam Trumpu odnosi ostajajo napeti, saj ameriški predsednik še naprej išče pot za uresničitev svojega napovedanega mirovnega načrta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. V govoru, objavljenem ob vstopu v leto 2026, je Putin pohvalil ruske vojake kot heroje in pozval državljane k popolni narodni enotnosti. Kljub stopnjevanju mirovnih prizadevanj pod okriljem ZDA, ruski voditelj v svojem nastopu ni neposredno omenjal pogajanj, temveč je poudaril suverenost in varnost Ruske federacije. Ob tem se je znova razplamtel informacijski spor glede domnevnega ukrajinskega napada na Putinovo rezidenco v Novgorodu. Moskva trdi, da je Kijev v ponedeljek z droni ciljal predsednikovo domovanje, kar so v Kremlju označili za teroristično dejanje in poskus atentata. Ukrajinski in evropski uradniki so obtožbe odločno zavrnili kot dezinformacije, namenjene spodkopavanju mirovnih pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenja, ki namigujejo, da Rusija s takšnimi trditvami namerno ovira pot do sporazuma. Medtem ko Moskva napoveduje povračilne ukrepe in krepitev jedrske prisotnosti v Belorusiji, so ruske sile s silovitim napadom na Odeso, v katerem je bilo poškodovanih šest oseb, vključno z otroki, še dodatno zaostrile razmere na terenu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svoji novoletni poslanici izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, namenjenem državljanom in vojaškemu osebju, je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ciljev in da verjame v moč svoje vojske. Posebej se je zahvalil vojakom in poveljnikom na fronti ter jim čestital za praznike, pri čemer je poudaril, da celotna država stoji za njimi in verjame v njihov uspeh. Ta retorika sovpada z nedavnim stopnjevanjem vojaškega pritiska na vseh frontah, o katerem je Putin poročal po obisku poveljniškega centra konec decembra. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in pogovorom z ameriškimi odposlanci, ki so potekali v začetku decembra, ruska stran vztraja pri svojih pogojih. Putinova poslanica potrjuje, da Moskva v novo leto stopa z neomajno držo glede nadaljevanja vojaških operacij, medtem ko Kijev in zahodni zavezniki opozarjajo na pomanjkanje resnične želje po miru na ruski strani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru narodu sporočil, da je mirovni dogovor za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimistični napovedi je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov pogajanj najzahtevnejših, saj bodo ti ključni detajli odločali o prihodnji usodi Ukrajine in širše Evrope. Zelenski je poudaril, da ta zadnji del dogovora predstavlja več kot le številke, saj gre za vsebino, ki bo zagotovila trajen mir. Obenem Ukrajina nadaljuje z vojaškimi pritiski na rusko energetsko infrastrukturo, kar naj bi okrepilo pogajalsko izhodišče Kijeva. Zelenski se trenutno pripravlja na nov krog pogovorov, medtem ko ukrajinske sile izvajajo povračilne napade na ruska naftna sredstva. Napredek pri mirovnem načrtu, ki nastaja v sodelovanju z Združenimi državami Amerike, sledi večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo fronte in iskanje diplomatske rešitve, ki bi vključevala varnostna jamstva in povojno obnovo države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviatsija) je v sredo uvedla začasne omejitve uporabe zračnega prostora na moskovskem letališču Domodedovo in letališču v Iževsku. Po besedah uradnega predstavnika agencije Artema Korenjaka sta letališči lete sprejemali in odpravljali le ob predhodnem soglasju pristojnih organov oziroma sta promet povsem prekinili. Ukrepi so bili uvedeni zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, kar je v zadnjem obdobju postala pogosta praksa ob zaznanih grožnjah. Omejitve na enem največjih moskovskih letališč, Domodedovo, so bile po določenem času preklicane, letališče pa je ponovno vzpostavilo običajno obratovanje. Podobne varnostne ukrepe so oblasti v preteklosti že večkrat uporabile ob napadih z brezpilotnimi letalniki ali obveščevalnih podatkih o morebitnih grožnjah civilnemu letalstvu. Današnji dogodki sledijo širšemu vzorcu omejevanja zračnega prometa v Rusiji, ki se je v zadnjih dneh razširil tudi na druga regionalna letališča, kot sta Ufa in Orenburg.

Skrivnostna ruska radijska postaja UVB-76, v javnosti znana pod vzdevkom »radijska postaja sodnega dne«, je v prvih urah novega leta 2026 oddala novo šifrirano sporočilo. Po poročanju specializiranih kanalov, ki spremljajo dejavnost postaje, se je prenos zgodil 1. januarja ob 00.21 po moskovskem času. Sporočilo je vsebovalo kodno zaporedje »NŽTI 81656 GLOTANJE 4259 7212«, pri čemer je osrednja beseda »glotanje« (požiranje) postala prva beseda, ki jo je postaja predvajala v novem letu. Poleg kodiranega sporočila je postaja poslušalcem v Rusiji namenila tudi krajše voščilo ob novem letu. Postaja UVB-76 je desetletja vir številnih ugibanj in teorij zarot, saj običajno oddaja zgolj ponavljajoče se brneče zvoke, ki jih občasno prekinejo glasovna sporočila v ruščini. Čeprav njen uradni namen nikoli ni bil javno potrjen, vojaški strokovnjaki in radijski amaterji ocenjujejo, da gre za komunikacijsko vozlišče ruskih oboroženih sil, namenjeno prenosu ukazov vojaškim enotam ali rezervistom. Ponavljajoča se dejavnost v zadnjih mesecih kaže na ohranjanje operativne pripravljenosti tega komunikacijskega sistema.

V Ruski federaciji je 1. januarja 2026 stopil v veljavo zakon, ki zvišuje minimalno plačo (MROT) na 27.093 rubljev mesečno. Ta ukrep sledi vladnemu načrtu za postopno usklajevanje minimalnih prejemkov z inflacijskimi pritiski in življenjskimi stroški. Novi znesek predstavlja opazen skok glede na preteklo leto, ko je minimalna plača znašala 22.440 rubljev. Zakonodajne spremembe, ki so bile uradno potrjene in objavljene v državnih dokumentih, neposredno vplivajo na izračun socialnih transferjev in prispevkov, hkrati pa določajo najnižji dovoljeni prag za izplačila delavcem v vseh regijah države. Ruske oblasti s tem ukrepom poskušajo ohraniti kupno moč prebivalstva sredi gospodarskih izzivov, s katerimi se spopada država. Povečanje minimalne plače bo vplivalo na milijone zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, ki prejemajo osnovne dohodke.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Harkov in Sumi, je potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Po njegovih besedah ruske sile vztrajno prodirajo globlje v sovražnikovo obrambo, cilj operacije pa naj bi bila zagotovitev varnosti prebivalcev ruskih obmejnih regij Belgorod in Kursk pred ukrajinskim obstreljevanjem. Kremelj to potezo utemeljuje kot nujen odgovor na domnevne ukrajinske napade z droni, vključno z domnevnim napadom na Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Kijev obtožbe o napadu na predsednikovo rezidenco ostro zanika in trdi, da Moskva tovrstne trditve uporablja kot izgovor za opravičevanje novih vdorov na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin v novoletnih nagovorih poudarja neomajno zaupanje v končno rusko zmago, analitiki opozarjajo, da zaostrovanje ruske retorike in vojaških aktivnosti neposredno vpliva na dinamiko mirovnih pogovorov z novo ameriško administracijo. Razširitev tamponskega območja pomeni nadaljnjo eskalacijo konflikta, ki vstopa v četrto leto, in kaže na odločenost Moskve, da s silo uveljavi svoje varnostne zahteve pred morebitnimi nadaljnjimi diplomatskimi pogajanji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 31. decembra 2025 v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da je prihodnost države v veliki meri odvisna od dejanj njenih prebivalcev. Nagovor, ki ga je tiskovna služba Kremlja objavila ob prehodu v leto 2026, je bil najprej predvajan na ruskem daljnem vzhodu, nato pa se je razširil po celotnem ozemlju Ruske federacije. Putin je v govoru izpostavil občutenje teka časa in skupno odgovornost za oblikovanje prihajajočih dogodkov. Besedilo nagovora, ki je bilo v celoti objavljeno na spletni strani Kremlja, se je osredotočalo na enotnost in prihodnje izzive, s katerimi se bo Rusija soočala v prihodnjem letu. Dogodek sledi intenzivnemu diplomatskemu obdobju ob koncu leta, v katerem je Rusija krepila vezi z azijskimi partnericami, predvsem z Indijo, kar nakazuje na strateško usmeritev ruske politike tudi v letu 2026. Novoletni nagovor ostaja osrednji simbolni dogodek ruske državne politike, namenjen utrjevanju nacionalne identitete.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Imenovanje je sledilo mesec dni po odstopu prejšnjega vodje kabineta zaradi korupcijske afere.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom poudaril osrednjo željo po vzpostavitvi miru v državi. V sporočilu, ki je bilo objavljeno na njegovem kanalu v aplikaciji Telegram, je izpostavil upanje na konec spopadov, hkrati pa je pojasnil, da si Ukrajina prizadeva za mir, vendar ne za vsako ceno. Njegove besede prihajajo v času, ko se država še vedno spopada z dolgotrajno rusko agresijo. Zelenski je v nagovoru poudaril enotnost naroda in odpornost, ki so jo Ukrajinci pokazali v preteklem letu. Čeprav so njegove izjave usmerjene k stabilizaciji in končanju konflikta, politični analitiki opozarjajo na notranje pritiske in pričakovanja javnosti glede prihodnosti države. Poudarek na miru, ki ne bi pomenil kapitulacije, ostaja osrednja točka ukrajinske zunanje politike, medtem ko se predsednik sooča z izzivi pri ohranjanju podpore v domačem političnem prostoru.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropski voditelji in zavezniki na srečanju v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja, sprejeli trdne zaveze za zaščito Ukrajine po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron je v ta namen sklical srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki naj bi določila varnostne okvire za stabilnost regije v prihodnosti. Pobuda prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o trajnih jamstvih, ki bi preprečila ponovne konflikte. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje Macronovih diplomatskih prizadevanj za aktivnejšo vlogo Evrope pri reševanju ukrajinske krize. Po besedah francoskega predsednika bodo zaveznice v Parizu oblikovale konkretne mehanizme za zaščito ukrajinske suverenosti, kar je ključni pogoj za vsakršen dolgoročen dogovor z Moskvo. Dogodek se bo odvil v kritičnem obdobju, ko si Francija prizadeva ohraniti enotnost zaveznic ob zastoju v nekaterih drugih pogajalskih formatih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin borce na fronti označil za heroje in pozval državljane k enotnosti. Nagovor je potekal v senci novih obtožb iz Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni neuspešno napadla eno od Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je incident označilo za teroristično dejanje in napovedalo povračilne ukrepe ter zaostritev pogajalskih izhodišč. Ukrajina je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco odločno zavrnila in jih označila za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju krhkih mirovnih prizadevanj, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Medtem ko Rusija trdi, da so ukrajinski droni ciljali Moskvo in Novgorod, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo. V napadu z droni na Odeso je bilo ranjenih šest civilistov, med njimi trije otroci, poškodovana pa so bila stanovanjska poslopja in elektroenergetsko omrežje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za sklenitev mirovnega sporazuma, je preko družbenih omrežij delil kritične zapise, ki Rusijo obtožujejo oviranja miru.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropske prestolnice in zaveznice na srečanju v Parizu 6. januarja sprejele trdne zaveze za zaščito Ukrajine. Sestanek t. i. koalicije voljnih bo namenjen oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi stopila v veljavo po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron s to pobudo utrjuje svojo vlogo osrednjega diplomatskega akterja v Evropi, kar sledi njegovim decembrskim prizadevanjem za oživitev pogovorov z Moskvo v času, ko so ameriško-ruska pogajanja zastala. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajne francoske podpore Kijevu, ki vključuje tako vojaško pomoč kot diplomatska prizadevanja za dolgoročno stabilnost regije. Francoski predsednik poudarja, da mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju lastne varnostne arhitekture. Razprave bodo vključevale konkretne obveze glede obrambne pomoči in mehanizmov, ki bi preprečili ponovno agresijo na ukrajinsko ozemlje po končanju trenutnih sovražnosti.

Donald Trump je delil novico, ki nakazuje na zavajanje Kremlja in oviranje mirovnih prizadevanj. Hkrati pa je, po poročanju, bil glavni cilj Volodimirja Zelenskega v pogovorih preprečiti zbližanje med Trumpom in Putinom.