Кремљ je objavil tradicionalni novoletni nagovor predsednika Vladimirja Putina, v katerem je poudaril, da je prihodnost Rusije odvisna od vsakega njenega državljana. Putin je ruskim državljanom zaželel zdravje, srečo, medsebojno razumevanje in blaginjo.

Ruski droni so v nočnem napadu v Odesi poškodovali stanovanjske zgradbe in elektroenergetsko omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z malčkom in še dvema otrokoma. Rusija je okrepila napade na energetsko infrastrukturo, da bi Ukrajincem odvzela ogrevanje in tekočo vodo v zimskih mesecih.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba nad Moskvo v novoletni noči sestrelila devet brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti mestu. Poleg prejšnjih osmih so uničili še tri drone.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Načelnik generalštaba ruske vojske general Valerij Gerasimov je ukazal nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varovalnih območij globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Po navedbah ruskega vojaškega vrha je cilj teh operacij zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, vendar analitiki opozarjajo, da gre za poskus trajne priključitve in nadzora nad novozasedenimi ozemlji. Ukrep je neposredno podprl ruski predsednik Vladimir Putin, ki je strategijo označil za obrambno nujnost. Gerasimov je ob tem trdil, da je ruska vojska v zadnjem mesecu zavzela približno 700 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Te trditve prihajajo v času, ko se ruske sile spopadajo z odporom ukrajinske vojske, a hkrati širijo svojo prisotnost na severovzhodu države. Strategija vzpostavljanja varnostnih pasov kaže na spremembo taktike Moskve, ki želi s t. i. sanitarnimi kordoni preprečiti ukrajinsko obstreljevanje ruskih mest, kot je Belgorod, hkrati pa ustvariti novo dejansko mejo na terenu. Ukrajinska stran na te premike odgovarja z okrepljenimi obrambnimi položaji, medtem ko se na mednarodnem parketu nadaljujejo pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da je Rusija prepričana v končno zmago v Ukrajini, ki jo po skoraj štirih letih vojne označuje za eksistencialni boj z Zahodom. Nagovor so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc na severu države. Moskva je domnevni napad označila za teroristično dejanje in osebni napad na predsednika, zaradi česar napoveduje zaostritev svojih pogojev v mirovnih pogajanjih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za popolno fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju prizadevanj za končanje konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je po srečanju z Zelenskim v Floridi kazal optimizem glede hitrega dosega miru, je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu na rezidenco, hkrati pa preko družbenih omrežij delil mnenja, da prav Putin ovira pot do končnega mirovnega dogovora. Medtem ko so se diplomatske napetosti stopnjevale, je Rusija v Belorusiji namestila raketne sisteme orešnik z jedrskimi zmogljivostmi, na jugu Ukrajine pa so ruski droni v Odesi ranili šest civilistov, vključno z otroki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil globoko prepričanje v vojaško zmago nad Ukrajino. V video sporočilu, ki so ga prenašali državni mediji, je Putin čestital borcem in poveljnikom na bojišču ter poudaril, da celotna država verjame v njihov uspeh. Nagovor prihaja skoraj štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino, ki je korenito spremenila geopolitično sliko Evrope. Putin je v poslanici uporabil nacionalistično retoriko, ko je govoril o "veliki Rusiji" in njeni neomajni moči. Po njegovih navedbah so ruske sile pripravljene na nadaljnje operacije, dokler ne dosežejo zastavljenih ciljev. Njegove besede so namenjene predvsem notranji javnosti za krepitev morale v času dolgotrajnega konflikta in mednarodne osamitve, ki jo je povzročila agresija na sosednjo državo.

Podjetje Naftna industrija Srbije (NIS) je s strani ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAK) prejelo podaljšanje licence za nemoteno delovanje, ki bo veljalo do 23. januarja. Novico je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović, ki je odločitev ameriških organov označila za izjemno pomembno za stabilnost srbskega energetskega sektorja ob koncu leta. Brez te licence bi se podjetje, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, lahko znašlo pod udarom ameriških sankcij, kar bi ohromilo njegovo mednarodno poslovanje. Podaljšanje licence omogoča nadaljevanje oskrbe z nafto in naftnimi derivati na srbskem trgu ter preprečuje neposredne motnje v energetski verigi, ki bi lahko nastale zaradi lastniške strukture podjetja. Srbska vlada poudarja, da gre za ključen korak pri zagotavljanju energetske varnosti države v zimskem obdobju. Čeprav je NIS podvržen mednarodnemu nadzoru zaradi povezav z ruskim kapitalom, tovrstna administrativna dovoljenja Washingtona omogočajo premostitev pravnih ovir, ki jih prinašajo sankcije proti ruskim energetskim velikanom.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu zavrnilo videoposnetek, ki ga je objavila Ruska federacija kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik ministrstva Georgij Tihi je ruske navedbe označil za nesmiselne in dodal, da posnetek ne predstavlja verodostojnega dokaza o vpletenosti Kijeva. Moskva je pred tem objavila gradivo, ki naj bi prikazovalo sestrelitev drona nad eno od predsedniških lokacij, kar ruska stran interpretira kot poskus atentata oziroma neposreden napad na državni vrh. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letal za napade na strateško infrastrukturo. Kijev vztraja, da so ruske trditve del širše propagandne strategije, s katero želi Kremelj upravičiti nadaljnjo vojaško agresijo in stopnjevanje napadov na ukrajinsko civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da so bili ukrajinski droni pravočasno nevtralizirani s sistemi elektronskega bojevanja in protizračne obrambe, pri čemer naj bi se dogodek zgodil že v začetku tedna. Napetosti med državama se odražajo tudi v mednarodni diplomaciji, kjer se Rusija trudi prikazati kot žrtev terorističnih metod, medtem ko Ukrajina s podporo zahodnih zaveznic opozarja na stalne ruske kršitve mednarodnega prava. Ta informacijska vojna glede incidentov z droni je postala stalnica v konfliktu, saj nobena stran ne popušča pri svoji interpretaciji dogodkov na terenu.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile protizračne obrambe 31. decembra med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestregle in uničile 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več ruskimi regijami.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Guverner Zaporoške oblasti, Evgenij Balicki, je sporočil, da so po napadu ukrajinskih sil v celoti obnovili oskrbo z električno energijo v vseh naseljenih krajih regije. Balicki se je zahvalil energetikom za njihovo delo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v trajajočem konfliktu v Ukrajini. Nagovor, ki je bil najprej predvajan na polotoku Kamčatka ob vstopu v leto 2026, je bil v veliki meri posvečen ruskim vojakom, ki jih je predsednik označil za heroje. Putin je poudaril, da se sile, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji, borijo za domovino, resnico in pravičnost. Kljub skoraj štirim letom vojne in obtožbam o vojnih zločinih, ki jih navaja ukrajinska stran, je Putin v govoru ohranil borben ton in zagotovil, da je celoten narod enoten v podpori vojski. Zanimivo je, da predsednik v svoji poslanici sploh ni omenil pogajanj z Združenimi državami Amerike o končanju vojne, prav tako pa se ni dotaknil vprašanja miru, ki ga pričakuje velik del ruske javnosti. Namesto tega je izpostavil doseganje zastavljenih ciljev za "veliko Rusijo".

Ukrajinske oblasti so uradno zavrnile obtožbe Moskve glede domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za incident, označil za nesmiseln in prirejen. Do zanikanja prihaja po tem, ko je ruska stran objavila posnetke, ki naj bi prikazovali ukrajinski poskus atentata oziroma napada na državni objekt, kar je povzročilo novo zaostritev v diplomatskih odnosih med državama. Ukrajinski predstavniki trdijo, da gre pri ruskih obtožbah za premišljeno dezinformacijo, ki bi lahko služila kot pretveza za prihodnje ruske vojaške operacije ali stopnjevanje agresije. Rusija na drugi strani vztraja pri svoji različici dogodkov, pri čemer je zunanji minister Sergej Lavrov napovedal morebitne spremembe v pogajalskih izhodiščih. Incident ostaja predmet mednarodnih razprav, saj so se nanj odzvali tudi nekateri svetovni voditelji, medtem ko neodvisni opazovalci še niso potrdili avtentičnosti predstavljenih dokazov.

Finske oblasti so v svojem izključnem gospodarskem območju zasegle plovilo, ki je plulo iz Rusije in je osumljeno namerne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov. Preiskava se je začela po odkritju novih poškodb na infrastrukturi v Baltskem morju, kar je sprožilo preplah po celotni Evropi. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in sumov o hibridnem delovanju na kritično infrastrukturo pod gladino morja. Evropske države so zaradi niza sumljivih napadov na podvodne kable in cevovode v stanju visoke pripravljenosti. Finski preiskovalci trenutno preverjajo vpletenost posadke zasežene ladje in morebitne povezave z drugimi nedavnimi incidenti v regiji. Oblasti poudarjajo, da gre za resno grožnjo varnosti komunikacijskih poti, ki povezujejo celino. Preiskava poteka v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, ki spremljajo premike sumljivih plovil v Severnem in Baltskem morju.

Finska policija je v sredo pridržala in zasegla tovorno ladjo, ki je izplula iz Rusije, zaradi utemeljenega suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikacijskega kabla v Baltskem morju. Kabel, ki povezuje finski Helsinki in estonski Tallinn, je bil poškodovan v Finskem zalivu, kar je povzročilo motnje v komunikacijah. Incident obravnavajo kot morebitno namerno dejanje oziroma sabotažo, saj so finske in estonske oblasti v istem obdobju zaznale več ločenih incidentov na kritični podvodni infrastrukturi. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo gibanja plovila in tehničnimi podatki, da bi potrdili neposredno vpletenost zasežene ladje v poškodbo kabla. Estonija je ob tem poročala o ločenem, a časovno povezanem incidentu na svoji infrastrukturi, kar povečuje sume o usklajenem delovanju proti baltskim državam. Finske oblasti so poudarile, da bodo ladjo zadržale do konca preiskave, medtem ko se varnostne službe v regiji spopadajo z naraščajočimi grožnjami vsem podvodnim energetskim in komunikacijskim povezavam.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle serijo napadov na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so uporabile brezpilotne letalnike dolgega dosega. Po navedbah uradnika varnostne službe SSU je bil tarča napada naftni terminal v mestu Ribinsk, ki velja za ključno logistično vozlišče za oskrbo z gorivom, kjer je zaradi napada izbruhnil obsežen požar. Istočasno je generalštab ukrajinske vojske poročal o uspešnih zadetkih rafinerije v južnem pristanišču Tuapse ter naftnega terminala na polotoku Taman v Krasnodarskem okraju. Po ukrajinskih navedbah so bili v napadih poškodovani predelovalni obrati rafinerije in dva pomola na naftnem terminalu. Ti napadi predstavljajo del stopnjevane strategije Kijeva, ki želi s ciljanjem energetske infrastrukture oslabiti ruske logistične zmogljivosti in zmanjšati prihodke Moskve od prodaje energentov.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru izrazil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in nagovoril svoje vojake. Ukrajinski poveljnik je opozoril, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti zavzetje Pokrovska v regiji Doneck, vendar je treba rusko propagando jemati s skepticizmom. Ameriški uradniki so zavrnili Putinove trditve o poskusu ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.