Rusija v Ukrajini vzpostavlja varovalna območja in utrjuje nadzor nad zasedenimi ozemlji

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je sporočil, da je predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Po navedbah ruskih tiskovnih agencij naj bi se ta operacija izvedla v letu 2026, ruske sile pa naj bi trenutno že napredovale skozi ukrajinske obrambne linije. Gerasimov je te načrte razkril med pregledom vojaških enot na terenu, kar potrjuje dolgoročno strategijo Moskve za vzpostavitev varnostnega pasu ob ruski meji. Napovedana širitev v regiji Sumi in Harkov predstavlja neposredno stopnjevanje konflikta, saj Rusija načrtuje zavzetje dodatnih ukrajinskih ozemelj z namenom preprečevanja napadov na rusko obmejno ozemlje. Ta poteza je tesno povezana s Putinovimi predhodnimi izjavami o nujnosti vzpostavitve varnostnega območja, ki bi ruska mesta zaščitilo pred ukrajinskim obstreljevanjem dolgega dosega. Ruska stran s tem nakazuje, da se kljub morebitnim diplomatskim pobudam pripravlja na dolgotrajne vojaške operacije, ki segajo globoko v prihodnje leto.

Vojna v Ukrajini je dosegla 1.408. dan, pri čemer so se razmere na fronti ob vstopu v novo leto 2026 močno zaostrile. Ukrajinski generalštab poroča o 131 zabeleženih spopadih v zadnjem dnevu, kjer ukrajinske sile kljub nenehnim pritiskom ruskih okupatorjev ohranjajo obrambne položaje. Rusija je v tem času objavila podatke o dešifriranju informacij z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi na božične praznike poletel proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri trdijo, da so prestregli obsežen napad, v katerem naj bi sodelovalo kar 91 dronov. Medtem ko Moskva poudarja ogroženost najvišjega vodstva, se v Ukrajini nadaljujejo tragične posledice ruskega obstreljevanja. V regiji Herson je po poročanju ruskih medijev v napadu z droni umrlo najmanj 20 ljudi, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo ponovno obtožil načrtnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo države. Diplomatski napetosti so se pridružile še izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki vztraja pri novih pogojih za mirovni sporazum, vključno s ponovno izvedbo volitev v Ukrajini, kar Kijev kategorično zavrača.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.