Ruska vlada je napovedala razširitev programa socialnih pogodb, ki bo od leta 2026 veteranom vojne v Ukrajini in njihovim družinskim članom omogočil lažji dostop do finančne podpore za ustanovitev lastnega podjetja. Po novem bodo brezposelni udeleženci tako imenovane posebne vojaške operacije (SVO) do enkratnega izplačila v višini 350.000 rubljev upravičeni brez predhodnega preverjanja povprečnega dohodka na družinskega člana. Ukrep je namenjen spodbujanju podjetništva in zagotavljanju socialne varnosti tistim, ki so se vrnili s fronte. Novost, ki jo je potrdil kabinet ministrov, se bo uporabljala tudi za zakonce invalidnih veteranov prve ali druge skupine, v kolikor se veterani sami odpovejo uveljavljanju te pravice. Socialna pogodba sicer predstavlja sporazum med organi socialnega varstva in državljani z nizkimi dohodki, namenjen pa je prešolanju, iskanju zaposlitve ali razvoju dejavnosti. Dokument je bil pripravljen na podlagi sprememb zveznega zakona o državni socialni pomoči, ki so bile sprejete novembra 2025, in odraža prizadevanja države za reintegracijo vojakov v civilno družbo. Poleg finančnih spodbud ministrstvo za zdravje pripravlja tudi dodatne zakonske rešitve za podelitev ugodnosti na področju zdravstvenega varstva za omenjene skupine prebivalstva.

Ruski uradni viri in očividci so poročali o novem poskusu napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah ruskih medijev naj bi za operacijo poleg Kijeva stala tudi britanska obveščevalna služba, kar Moskva interpretira kot nameren poskus ukrajinskega vodstva, da spodkoplje morebitna pogajanja o miru. Očividec iz naselja Roščino je poročal, da so bili zvoki motorjev dronov slišni s smeri Valdajskega jezera, kar kaže na globok prodor v ruski zračni prostor. Dogodek stopnjuje napetosti v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavljala ugibanja o morebitnem srečanju med Putinom in Zelenskim. Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o zahodnem vmešavanju, pri čemer London neposredno obtožujejo soorganizacije napada na strateško pomemben objekt. Incident se je zgodil kljub predhodnim Putinovim opozorilom o krepitvi ruske zračne obrambe in pripravljenosti na povračilne ukrepe proti vsem grožnjam z Zahoda.

Ruski predsednik Vladimir Putin je načelniku generalštaba ruske vojske Valeriju Gerasimovu naročil, naj ruske sile v letu 2026 razširijo tako imenovani varovalni oziroma tamponski pas v severovzhodnem delu Ukrajine. General Gerasimov je na srečanju z vojaškim vrhom in predstavniki medijev poudaril, da ruske enote trenutno uspešno napredujejo, pri čemer naj bi ruska vojaška skupina Sever že zasedla približno 950 kvadratnih kilometrov ozemlja na tem območju. Ta strateška odločitev Kremlja sledi preteklim vojaškim uspehom in postopnemu prilagajanju ciljev t. i. posebne vojaške operacije. Načrtovana razširitev varovalnega pasu je neposredno povezana s prizadevanji Moskve za vzpostavitev demilitariziranih območij pod ruskim nadzorom, kar bi po prepričanju ruskega vodstva preprečilo ukrajinske napade na rusko obmejno ozemlje. Gerasimov je potrdil, da so operacije za uresničitev tega cilja že v teku in se bodo v prihodnjem letu še okrepile, kar nakazuje na dolgoročno načrtovanje vojaških dejavnosti na ukrajinskem bojišču.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in tadžiški predsednik Emomali Rahmon sta ostro obsodila domnevni ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Lukašenko je dogodek označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma in poudaril, da gre za nedopustno dejanje na najvišji ravni oblasti. Ob tem se je vprašal o dejanskih motivih in koristih takšnega napada, če se navedbe izkažejo za resnične. Obsodbam se je pridružil tudi Tadžikistan, kjer je predsednik Rahmon napad označil za kontraproduktiven in nesprejemljiv. Do odzivov prihaja v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, potem ko je Kremelj obtožil Ukrajino poskusa atentata oziroma sabotaže na rusko državno vodstvo. Ukrajinska stran je vse obtožbe že predhodno zavrnila kot neutemeljene, medtem ko Rusija napoveduje povračilne ukrepe in vztraja pri interpretaciji dogodka kot terorističnega dejanja, ki ga podpira Zahod.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Medtem ko so bile nekatere večje azijske borze zaradi praznikov zaprte, je bilo trgovanje na tistih, ki so ostale odprte, mešano. Par USD/CAD se je utrjeval okoli 1,3700. Pričakuje se, da se bodo dobički v materialnem sektorju v letu 2026 povečali za približno 20% zaradi ameriških carin. Par USD/CHF se je dvigal proti 0,7950, saj zapisnik FOMC nakazuje premor pri zniževanju obrestnih mer. Funt šterling se je stabiliziral okoli 1,3500 v primerjavi z ameriškim dolarjem, medtem ko se je AUD/USD dvignil blizu 0,6700, NZD/USD pa je beležil manjše dobičke nad 0,5800.

Rusija je v Belorusijo uradno namestila svoj najnovejši hipersonični balistični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke mobilnih lanserjev na položajih, kar po mnenju vojaških analitikov pomeni strateški premik in širjenje ruskega jedrskega dosega globlje v Evropo. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je potrdil, da so sistemi že stopili na bojno dolžnost, medtem ko zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da so rakete nameščene v bližini nekdanjega letališča na vzhodu države, kar v njihov doseg postavlja številna evropska mesta. Kljub uradnim objavam ukrajinski obveščevalni viri in neodvisni opazovalci izražajo dvom o polni operativnosti sistema na beloruskih tleh, saj posnetki po njihovem mnenju ne prikazujejo neposredno samih raketnih izstrelkov. Namestitev poteka v času stopnjevanih napetosti, ko se Rusija in Ukrajina medsebojno obtožujeta novih napadov na kritično infrastrukturo. Med novoletnimi prazniki so ruski droni poškodovali rafinerijo v Tuapseju, ukrajinska stran pa poroča o civilnih žrtvah v Odesi in Dnipropetrovsku po ruskih zračnih napadih. Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev orešnika, ki dosega hitrosti nad 10 mahov, označil za odgovor na zahodno dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. Moskva s tem krepi svojo doktrino jedrskega odvračanja, saj želi preprečiti napade na svoje ozemlje z raketami zveze NATO. Ta poteza dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji in povečuje pritisk na evropske zaveznice Ukrajine.

Ruska vojska je v nočnih urah izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v ukrajinski regiji Odesa, pri čemer sta bila zadeta in močno poškodovana dva objekta v lasti podjetja DTEK. Po navedbah energetskega podjetja so napadi povzročili obsežno materialno škodo na ključni opremi, kar bo zahtevalo dolgotrajna popravila za ponovno vzpostavitev delovanja omrežja. Incident se je zgodil v času prednovoletnih praznikov, kar dodatno otežuje oskrbo prebivalstva z električno energijo. Lokalne oblasti in tehniki podjetja DTEK so že pričeli z ocenjevanjem škode, vendar opozarjajo, da je uničenje znatno. Napadi na civilno energetsko infrastrukturo so del širše ruske strategije onemogočanja stabilne oskrbe z energijo v zimskem času, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v črnomorskem pristaniškem mestu. Časovno okno napada kaže na namerno stopnjevanje pritiska na ukrajinsko energetsko vozlišče pred koncem leta.

Ruski droni so v nočnem napadu bombardirali stanovanjske zgradbe in električno omrežje v Odesi v Ukrajini. Ranjeni so bili tudi otroci, vključno z malčkom.

Po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, je Kaya Kallas izrazila dvom v resničnost ruskih poročil o napadu. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot teroristično dejanje, medtem ko so po poročanju Financial Timesa ukrajinske oblasti zaradi napada pod diplomatskim pritiskom. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice napada ni želel komentirati.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Kremelj je v torek priznal, da ne more predložiti dokazov za svoje trditve, po katerih naj bi ukrajinski droni ciljali eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Incident, ki ga je Moskva sprva označila za neposreden napad na predsednika, ostaja nepojasnjen, saj ruska stran kljub resnim obtožbam ni objavila nobenih vizualnih ali tehničnih podatkov, ki bi potrdili vpletenost Kijeva. Ukrajina je vsakršno odgovornost za domnevni napad kategorično zanikala. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov razkril nove vojaške načrte za prihodnje obdobje. Po njegovih besedah je predsednik Putin ukazal razširitev tako imenovanega varnostnega območja oziroma tamponskega pasu na severovzhodu Ukrajine do leta 2026. Ruske sile naj bi trenutno napredovale na tem območju, kar kaže na dolgoročno strategijo Moskve za utrditev nadzora nad obmejnimi regijami in nadaljevanje vojaške operacije kljub diplomatskim prizadevanjem za mir.

Ruska vojska je v noči na 31. december z brezpilotnimi letalniki izvedla napad na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa in njegovo okolico. Po navedbah vodje odeske regionalne vojaške uprave Olega Kiperja je bilo v napadu ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Siloviti napadi so povzročili znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi, saj so droni zadeli več večstanovanjskih objektov. V nekaterih stanovanjih in na parkiranih vozilih so izbruhnili požari, ki so jih gasilci kasneje omejili. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so bili ranjeni otroci oskrbljeni v bolnišnici, medtem ko se nadaljuje ocenjevanje škode na prizadetih območjih. Gre za del širše ruske ofenzive z uporabo brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, ki so usmerjeni proti ukrajinskim urbanim središčem in energetski infrastrukturi. Lokalna civilna zaščita je prebivalce pozvala k upoštevanju zračnih alarmov, saj se intenzivnost napadov ob koncu leta stopnjuje.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek drona, za katerega trdijo, da je bil uporabljen v napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Ministrstvo trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah. Ukrajina zanika vpletenost in obtožbe označuje za laž.

Kremelj je sporočil, da po poskusu ukrajinskega napada z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod ponovno preučuje svoja stališča glede mirovnih pogajanj. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco, kar je Moskva označila za neposreden napad na voditelja države. Predsednik Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom že napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, kar bi lahko znatno otežilo prihodnja mirovna prizadevanja. Indijski premier Narendra Modi je v odzivu na dogodke izrazil globoko zaskrbljenost in poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti. Medtem ko Moskva stopnjuje retoriko, so iz Pariza sporočili, da ni trdnih dokazov o ukrajinski vpletenosti, in opozorili, da bi lahko šlo za poskus spodkopavanja napredka v pogovorih. Britanska obveščevalna služba je sočasno opozorila na notranje težave Putina zaradi naraščajočega nasilja ruskih vojaških veteranov, kar bi lahko vplivalo na stabilnost znotraj Rusije.

Svetovne cene nafte so se v letu 2025 znižale za več kot 10 odstotkov, pri čemer je nafta tipa brent zabeležila najdaljše obdobje zaporednih letnih izgub v zgodovini. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se znižale za približno 18 odstotkov, kar predstavlja največji letni padec po letu 2018. Cena za marčevske pogodbe se je ustalila pri 61,27 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta WTI upadla za 15 odstotkov na 57,90 dolarja za sod. Glavni razlogi za negativen trend so prevelika ponudba na trgu, povečana proizvodnja skupine OPEC+, trgovinske carine ter geopolitične napetosti. Kljub burnemu dogajanju, ki so ga zaznamovale zaostrene sankcije proti Rusiji, Iranu in Venezueli ter vojna v Ukrajini, je ponudba presegla povpraševanje. Na začetku leta 2025 so cene sicer začasno zrasle zaradi ukrepov administracije Joeja Bidna, ki so motili dobavo v Kitajsko in Indijo, ter napadov ukrajinskih dronov na rusko energetsko infrastrukturo. Dodatno negotovost so povzročili dvanajstdnevni konflikt med Iranom in Izraelom v juniju, ki je ogrozil plovbo skozi Hormuško ožino, ter spori znotraj kartela OPEC med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ob koncu leta je k pritisku na cene prispeval še ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi določenega izvoza nafte.