Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ukrajina v noči na 30. december izvedla obsežen napad z 91 dolgometražnimi droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah so bile vse naprave sestreljene, Moskva pa dogodek označuje za poskus atentata in teroristično dejanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zanikal in opozoril, da bi Rusija te trditve lahko uporabila kot izgovor za povračilne napade na vladno četrt v Kijevu. Analitiki in tuji opazovalci so do ruskih trditev zadržani, saj trenutno ni neodvisnih dokazov, ki bi potrdili tako obsežen napad ali njegovo izvedbo. Nekdanji analitik CIA Larry Johnson je za medij RT celo špekuliral, da bi lahko šlo za notranji poskus destabilizacije Zelenskega s strani določenih elementov v Kijevu, medtem ko Zahod izraža močan dvom o verodostojnosti ruskih poročil. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj in napovedanih pogovorov med Kremljem in bodočo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prestrezanje ukrajinskega brezpilotnega letalnika v bližini rezidence predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski oblasti. Po navedbah Moskve so njihove obrambne sile nevtralizirale dron približno 360 kilometrov severno od ruske prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prizadevanj za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem Ukrajino obtožil, da je v noči na 29. december 2025 izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča naj bi bila prav omenjena državna rezidenca. Ukrajinska stran je vpletenost v dogodek kategorično zanikala, predsednik Volodimir Zelenski pa je poudaril, da za ruske trditve ni nobenih dokazov. Zahodni zavezniki, vključno z ZDA, so prav tako izrazili dvome o pristnosti ruskih obtožb, medtem ko sta Kitajska in Indija pozvali k deeskalaciji razmer.

Začasni odpravnik poslov Združenih držav Amerike v Rusiji Douglas Dyckhouse je 31. decembra v imenu celotnega ameriškega naroda čestital ruskim državljanom ob prihajajočem novem letu. V video nagovoru, ki ga je deloma podal v ruskem jeziku, je državljanom zaželel zdravja, miru in blaginje. Diplomat je v svojem sporočilu poudaril pomen prijateljstva med narodi ter prenesel iskrene želje vsem ruskim družinam. Dogodek sovpada z izjavami ruskega veleposlanika v ZDA Aleksandra Darčijeva, ki je ocenil, da leto 2025 prinaša priložnost za obnovitev odnosov med Moskvo in Washingtonom. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin poslal novoletno voščilo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem. Kljub zaostrenim diplomatskim odnosom med državama praznična voščila ohranjajo kanal neformalne komunikacije na ravni ljudske diplomacije.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je prejela naziv svetovne voditeljice leta, ki ga podeljuje ugledni britanski časnik The Telegraph. Priznanje je prejela zaradi svojega odločnega upora vplivu Kremlja in prizadevanj, da Moldavijo postavi na prvo linijo evropske demokracije. V utemeljitvi so poudarili, da za predsednico Sandu približevanje Evropski uniji ne predstavlja zgolj strateške prioritete, temveč ključno vprašanje, od katerega bo odvisna prihodnost celotne države. Pod njenim vodstvom se je Moldavija kljub nenehnim pritiskom iz Moskve trdno usmerila proti Zahodu. Časnik poudarja, da je Sandu uspela ohraniti demokratično pot države v izjemno težkih geopolitičnih razmerah, s čimer si je prislužila ugled v mednarodni skupnosti. Njena vloga pri transformaciji države je bila prepoznana kot ključen dejavnik za stabilnost v regiji, ki jo neposredno ogrožajo ruski interesi.

Ruske sile so v nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa ranile šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Po navedbah vodje regionalne vojaške uprave Oleha Kiperja so droni zadeli štiri stanovanjske objekte in povzročili znatno škodo na civilni energetski infrastrukturi, zaradi česar je približno 120.000 ljudi ostalo brez oskrbe z električno energijo. Napad predstavlja del širše ruske strategije stopnjevanja zračnih napadov na urbana središča in kritično infrastrukturo po vsej državi. Odesa, ki je ključno pristanišče ob Črnem morju, se od začetka ruske agresije nenehno spopada z raketnim in letalskim obstreljevanjem. Lokalni uradniki so potrdili, da so bili v zadnjem napadu neposredno tarča stanovanjski bloki, kar dodatno zaostruje humanitarne razmere v regiji. Ukrajinske obrambne sile si prizadevajo okrepiti zračno obrambo nad mestom, medtem ko Rusija nadaljuje z uporabo poceni in številčnih dronov tipa Shahed za izčrpavanje ukrajinskih obrambnih sistemov in uničevanje energetske mreže pred zimskim obdobjem.

Ruski pravni strokovnjaki so izdali opozorilo voznikom, da lahko uporaba prazničnih svetlobnih girland in drugih novoletnih okrasil na avtomobilih privede do strogih administrativnih kazni. Po besedah pravnice Elene Rudakove se tovrstna dejanja obravnavajo kot kršitev pravil o vgradnji svetlobnih naprav, ki niso v skladu s tehničnimi specifikacijami vozila. Kršiteljem v Ruski federaciji grozi celo odvzem vozniškega dovoljenja za obdobje do dveh let. Opozorilo poudarja, da neustrezna osvetlitev ne le krši predpise, temveč lahko predstavlja tudi nevarnost za varnost v cestnem prometu, saj moti druge udeležence. Lastnikom vozil svetujejo, naj se izogibajo nameščanju svetlobnih teles na zunanjost vozil, če ta niso tovarniško predvidena.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v izjavi za Radio Sputnik 31. decembra 2024 zatrdila, da so zahodne države v stanju groze in panike. Po njenih besedah se zahodni voditelji spopadajo z neizogibnim spoznanjem, da je njihova strategija o strateškem porazu Rusije dokončno propadla. Zaharova je poudarila, da strah ne izvira le iz neuspeha na bojišču, temveč tudi iz potrebe po pojasnjevanju teh rezultatov lastnemu prebivalstvu, ki mu je bila obljubljena zmaga. Diplomatka je v svojem nastopu navedla, da so zahodne države same zavrnile vse predloge za sodelovanje in prekinile stike z Moskvo, zdaj pa se soočajo s posledicami takšnih odločitev. Po njenih navedbah je koncept, da bi Rusijo "postavili na njeno mesto", doživel javni polom, kar v zahodnih prestolnicah povzroča politično negotovost. Zaharova meni, da se Zahod boji neznane prihodnosti, ki sledi po sesutju njihove dosedanje zunanjepolitične usmeritve do Ruske federacije.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je domnevni udar označilo za načrtovano in stopnjevano operacijo, v kateri naj bi bilo v moskovski regiji poškodovanih več ljudi, ena oseba pa je bila ranjena. Po navedbah ruskih virov so bili napadi usmerjeni neposredno na državno rezidenco, kar Moskva interpretira kot dejanje državnega terorizma. Uradni Kijev je vse obtožbe o vpletenosti kategorično zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na rusko politično vodstvo, temveč se osredotoča na obrambo lastnega ozemlja. Dogodek je povzročil dodatno zaostritev retorike, saj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov že napovedal spremembo ruskih pogajalskih izhodišč v morebitnih mirovnih pogovorih kot neposreden odgovor na incident. Stopnjevanje napetosti med državama se tako nadaljuje v luči medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in vodilne predstavnike držav.

Sergej Lavrov je ponovil, da mora Ukrajina izvoliti novo vlado, preden bo mogoče podpisati mirovni sporazum z Moskvo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je pripravljal na srečanja z evropskimi zavezniki, kjer naj bi razpravljali o najnovejših dogodkih, medtem ko so ruske sile nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo.

V operativnem štabu Krasnodarske regije so sporočili, da so ukrajinski brezpilotni letalniki v Tuapseju poškodovali pomorski kadetski korpus, psihonevrološki dispanzer in hidrometeorološki tehnikum. Komisije že pregledujejo poškodovane stanovanjske hiše.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v uradnih izjavah poudaril, da sta Peking in Moskva v letu 2025 dosegla pomemben napredek pri krepitvi vsestranskega strateškega partnerstva. Xi je izpostavil, da sta državi naredili samozavesten korak naprej pri usklajevanju svojih politik, kar po njegovih besedah pošilja močan signal mednarodni skupnosti o prevladi miru in pravičnosti. Kitajski voditelj je izrazil trdno namero za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo, ki temeljijo na tesnem sodelovanju na različnih področjih. Po navedbah kitajskega vrha so odnosi med državama v letu 2025 postali še močnejši steber stabilnosti v globalnem političnem prostoru. Xi je v svojem nagovoru poudaril, da bosta ljudstvo in pravičnost pod skupnim vodstvom obeh velesil zagotovo zmagala, kar nakazuje na tesno usklajenost interesov obeh držav v nasprotovanju zahodnim pritiskom. Razvoj partnerstva ostaja ena ključnih prednostnih nalog kitajske zunanje politike tudi v prihodnje.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

Ruska federacija je vložila pritožbo na odločitev avstrijskega sodišča, ki je odobrilo prisilno prodajo številnih ruskih nepremičnin v Avstriji. Med objekti, ki so predmet izvršbe, so stanovanjske stavbe na elitnih lokacijah na Dunaju in drugod, postopek pa je bil sprožen na zahtevo ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz. Ruska stran se s pravnimi sredstvi zdaj poskuša upreti izvršbi, ki bi pomenila trajno izgubo državnega premoženja v korist ukrajinskega podjetja. Spor izvira iz mednarodne arbitražne odločbe, po kateri mora Rusija Naftogazu izplačati odškodnino za zaseženo premoženje po nezakoniti aneksiji Krima leta 2014. Ker Rusija dolga ni poravnala prostovoljno, je ukrajinsko podjetje začelo postopke za zaseg in prodajo ruskega državnega premoženja v tujini. Avstrijsko pravosodje je sprva ugodilo zahtevku za prodajo več kot 20 nepremičnin, vendar se bo postopek zaradi vložene pritožbe ruske strani zdaj nadaljeval pred višjimi instancami.

Rusko obrambno ministrstvo je 31. decembra 2025 sporočilo, da so enote ruske vojaške skupine Zahod preprečile tri poskuse preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk v Harkovski regiji. Po navedbah ruskih virov so se spopadi odvijali v bližini naselij Nečvolodovka in Blagodatovka, kjer so ruske sile ustavile napade 92. jurišne brigade ukrajinske vojske in 15. brigade nacionalne garde. Ruska stran trdi, da je ukrajinska vojska pri teh operacijah utrpela izgube v moštvu, vendar teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi. Operacija naj bi bila usmerjena v ponovno vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad ključnimi strateškimi točkami pred mestom, ki ostaja eno izmed žarišč na severovzhodnem delu fronte. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih bojev za nadzor nad Kupjanskom, ki se stopnjujejo že od sredine novembra, ko so ruske enote po lastnih navedbah začele izboljševati svoje položaje in obkoljevati določene ukrajinske enote. Rusko ministrstvo poudarja, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane.

V mestu Beloreck v ruski republiki Baškortostan je v večernih urah 30. decembra prišlo do požara v zasebni stanovanjski hiši na ulici Kosogorna. Sedemletni deček je kljub nevarnosti uspel iz gorečega objekta na varno izvleči svojega poldrugo leto starega brata še pred prihodom gasilskih enot. Po navedbah tiskovne službe regionalnega ministrstva za izredne razmere (MČS) so gasilci ob prihodu na prizorišče ugotovili, da je ogenj že močno zajel objekt. Dejanje mladoletnika, ki je v kritičnih trenutkih ohranil razsodnost in poskrbel za varnost svojega brata, je preprečilo tragičen izid nesreče. Pristojne službe še preiskujejo vzroke za nastanek požara, ki je uničil stanovanjsko poslopje.

Ruske oborožene sile so 31. decembra 2025 izvedle obsežne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki po navedbah ruskega obrambnega ministrstva služi potrebam ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa. V operaciji so sodelovali operativno-taktično letalstvo, udarni brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija. Poleg energetskih objektov so ruske sile zadele tudi skladišče goriva ter točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 144 različnih okrajih. Ruska stran je v zadnjih 24 urah poročala o intenzivnih aktivnostih zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 371 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih ruskega ministrstva za obrambo je ruska vojska od začetka spopadov uničila več tisoč kosov ukrajinske vojaške tehnike, vključno z letali, tanki in sistemi zračne obrambe. Vojaški strokovnjaki te stopnjevane napade interpretirajo kot strateški pritisk na Kijev, s katerim želi Moskva doseči začetek pogajanj ob hkratnem slabljenju ukrajinskih industrijskih zmogljivosti.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je med obiskom holdinga Horizont ponovno izpostavil posledice ruskega napada z novim balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik na ukrajinsko mesto Dnipro. Po njegovih besedah je bil strateško pomemben industrijski kompleks Južmaš uničen v zgolj eni minuti. Lukašenko je poudaril, da je šlo za edinstveno in obsežno podjetje z globoko podzemno infrastrukturo, ki je bila zasnovana za preživetje jedrske vojne, vendar proti novemu ruskemu orožju ni imela možnosti. Ruska stran je napad na Južmaš izvedla novembra 2024 kot odgovor na ukrajinsko uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje znotraj ruskega ozemlja. Lukašenkove izjave prihajajo v času, ko so ruski sistemi Orešnik v okviru zavezniških jamstev domnevno že začeli opravljati bojno dežurstvo tudi na ozemlju Belorusije. Ukrajinska stran uradno sicer poroča o veliki škodi, vendar stopnje popolnega uničenja, ki jo navaja Lukašenko, neodvisni viri niso v celoti potrdili v takšnem obsegu.