Lavrov postavil pogoje za mirovni sporazum med novoletnimi napadi z droni
Objavljeno: 31. 12. 2025 11:57
30. dec 6:45
Sergej Lavrov je ponovil, da mora Ukrajina izvoliti novo vlado, preden bo mogoče podpisati mirovni sporazum z Moskvo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je pripravljal na srečanja z evropskimi zavezniki, kjer naj bi razpravljali o najnovejših dogodkih, medtem ko so ruske sile nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev potrebuje nov javni mandat in izvedbo legitimnih volitev, preden bi bilo mogoče formalizirati kakršen koli mirovni sporazum z Moskvo. Lavrov je poudaril, da so trenutne ukrajinske oblasti zaradi suspendiranih volitev vprašljive legitimnosti, kar po njegovem mnenju onemogoča podpis trajnega dokumenta o končanju konflikta. Te izjave prihajajo v času, ko Rusija vztrajno zaostruje svoja pogajalska izhodišča.
Istočasno se je konflikt na terenu v novoletnem obdobju ponovno stopnjeval. Rusija in Ukrajina sta druga drugo obtožili izvajanja obsežnih napadov z brezpilotnimi letalniki. Ukrajinski droni so zadeli rafinerijo nafte v ruskem mestu Tuapse, medtem ko so ruski napadi povzročili škodo in poškodbe civilistov v ukrajinskih regijah Odesa in Dnipropetrovsk. Napetosti dodatno stopnjujejo nova razkritja protikorupcijske fundacije FBK, ki poročajo o gradnji luksuzne rezidence za ruskega predsednika Vladimirja Putina na zasedenem polotoku Krim, katere vrednost ocenjujejo na približno 125 milijonov dolarjev.
Kontekst in ozadje
Ruska zaostritev pogojev po domnevnih napadih na rezidence
30. dec. 2025
Rusija je po poročilih o napadih z droni na Putinove rezidence v Novgorodski regiji in domnevnih grožnjah Kremlju bistveno zaostrila svoja pogajalska izhodišča. Kijev je te obtožbe zanikal kot poskus iskanja opravičila za oviranje mirovnega procesa, medtem ko so ruske sile napredovale pri naselju Dibrova.
Konstruktivni, a neuspešni pogovori z ameriškimi odposlanci
2. dec. 2025
V Kremlju so potekali dolgotrajni pogovori med Putinom in ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom, ki so bili označeni za konstruktivne, vendar niso prinesli konkretnega kompromisa. Putin je ob tem odredil vzpostavitev varnostnega območja ob ukrajinski meji v regijah Černigov, Harkov in Sumi.
Intenziviranje napadov na energetsko infrastrukturo
15. nov. 2025
Rusija je izvedla obsežne napade na ukrajinsko ozemlje, medtem ko je Ukrajina odgovorila z udari na ruske naftne terminale v Novorosijsku in rafinerije v Rjazanu. Kljub stopnjevanju sovražnosti je Kremelj trdil, da ostaja odprt za pogajanja pod pogojem ukrajinske pripravljenosti na dialog.
Lavrov o ameriških predlogih in nadaljevanje spopadov
27. okt. 2025
Zunanji minister Lavrov je nakazal pripravljenost za delo na rešitvah, ki so bile predlagane na vrhu na Aljaski, medtem ko so se spopadi na bojiščih nadaljevali že 1.341. dan. Rusija je v tem času krepila tudi svoja vojaška zavezništva zunaj Evrope, med drugim z dobavo opreme Ugandi.
Rusko ozemeljsko napredovanje in jedrska opozorila
8. okt. 2025
Vladimir Putin je zatrdil, da so ruske sile v enem letu zavzele skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, hkrati pa je Moskva opozorila ZDA pred dobavo raket Tomahawk Ukrajini. Rusija je obtožila Evropo, da blokira mirovne impulze, ki so izhajali iz srečanj na najvišji ravni.
Mirovni pogovori so se znašli v popolnem zastoju, pri čemer je Rusija za neuspeh obtožila evropske države, ki naj bi ovirale proces. Hkrati je Moskva obsodila danske načrte za proizvodnjo goriva za ukrajinske rakete kot neposredno stopnjevanje konflikta.
Ukrajina je obeležila dan neodvisnosti sredi novih ruskih napadov, hkrati pa sta državi izvedli izmenjavo 146 vojnih ujetnikov. Poročila so kazala na določene ruske umike na fronti, NATO pa je napovedal dodatno finančno pomoč Kijevu kljub pomislekom glede korupcije.
Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Moskvi postavila 50-dnevni rok za dogovor o prekinitvi ognja. Rusija je odgovorila, da je mir možen le ob dosegu njenih ciljev, medtem ko so se zavezniki dogovarjali o strategijah za krepitev ukrajinske obrambe.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost regije, kjer ima Slovenija kot članica EU in NATO svoje strateške interese. Vprašanje pogojev za mirovni sporazum je ključno za načrtovanje dolgoročne slovenske zunanje politike in gospodarskih napovedi, povezanih z energetsko varnostjo.
Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek.
Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da je Rusija prepričana v končno zmago v Ukrajini, ki jo po skoraj štirih letih vojne označuje za eksistencialni boj z Zahodom. Nagovor so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc na severu države. Moskva je domnevni napad označila za teroristično dejanje in osebni napad na predsednika, zaradi česar napoveduje zaostritev svojih pogojev v mirovnih pogajanjih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za popolno fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju prizadevanj za končanje konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je po srečanju z Zelenskim v Floridi kazal optimizem glede hitrega dosega miru, je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu na rezidenco, hkrati pa preko družbenih omrežij delil mnenja, da prav Putin ovira pot do končnega mirovnega dogovora. Medtem ko so se diplomatske napetosti stopnjevale, je Rusija v Belorusiji namestila raketne sisteme orešnik z jedrskimi zmogljivostmi, na jugu Ukrajine pa so ruski droni v Odesi ranili šest civilistov, vključno z otroki.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v končno zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je udeležence vojaških operacij označil za heroje in poudaril, da celotna Rusija stoji za njimi v boju za resnico in pravico. Njegov govor so zasenčile nove napetosti, saj je Kremelj obtožil Ukrajino poskusa napada z 91 droni na eno izmed predsednikovih rezidenc v Novgorodski regiji, kar je Kijev nemudoma označil za popolno izmišljotino in poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj.
Zaradi domnevnega incidenta je Moskva napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja nov udarec mirovnim prizadevanjem pod okriljem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko Rusija stopnjuje retoriko o ogroženosti lastnih voditeljev, so ruske sile v napadu z droni na Odeso ranile šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter močno poškodovale energetsko infrastrukturo. V okviru krepitve vojaške moči je Rusija v Belorusijo namestila nove raketne sisteme Orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice, Putin pa je odredil vpoklic vojaških rezervistov za zaščito kritičnih energetskih objektov na ruskem ozemlju.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike.
Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost regije, kjer ima Slovenija kot članica EU in NATO svoje strateške interese. Vprašanje pogojev za mirovni sporazum je ključno za načrtovanje dolgoročne slovenske zunanje politike in gospodarskih napovedi, povezanih z energetsko varnostjo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.