V tajski provinci Kančanaburi se je 31. decembra zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen avtobus s 40 ruskimi turisti. Vozilo, ki je bilo namenjeno na novoletni izlet proti reki Kwai, je trčilo v pred njim vozeči avtomobil. Večina potnikov je v trenutku trka spala, zaradi česar jih je sunkovito vrglo s sedežev. Po poročanju lokalnih virov so bili v nesreči poškodovani štirje ljudje, ki so bili nemudoma prepeljani v bolnišnico, kjer so jim nudili ustrezno oskrbo. Preostali potniki so nesrečo prestali brez hujših poškodb in so pot lahko nadaljevali z nadomestnim avtobusom. Incident se je zgodil na območju, ki je med turisti priljubljeno zaradi zgodovinskih znamenitosti, a hkrati znano po zahtevnih cestnih odsekih. Oblasti so začele preiskavo o vzroku trčenja, medtem ko so očividci potrdili, da je bila zdravniška pomoč zagotovljena hitro in učinkovito. Dogodek sledi nizu podobnih prometnih nesreč v regiji, v katere so bili vpleteni tuji državljani.

Okrožno sodišče v Sankt Peterburgu je odredilo pripor za Nagoro Samijevo, državljanko Tadžikistana, ki je bila na mednarodni tiralici zaradi obtožb o terorizmu in ustanavljanju kriminalne združbe. Samijeva naj bi na območju Turčije z neidentificiranimi sodelavci propagirala ideje organizacije Hizb-ut-Tahrir, ki si prizadeva za vzpostavitev islamskega kalifata in je v Rusiji ter Tadžikistanu prepovedana kot teroristična skupina. Organi pregona so osumljenko pridržali med preverjanjem dokumentov na ulici Bolšaja Monetna. Poleg spletnega razširjanja ekstremističnega gradiva so jo oblasti v Tadžikistanu iskale tudi zaradi suma vpletenosti v tihotapljenje blaga preko meje z Uzbekistanom za potrebe financiranja omenjene organizacije. Sodišče je za Samijevo odredilo 40-dnevni pripor, s čimer so omogočili postopek za njeno izročitev matični državi. Aretacija sledi širšemu trendu poostrenega nadzora nad ekstremističnimi dejavnostmi v Rusiji, kjer so v zadnjem letu pridržali več kot 300 oseb s podobnimi obtožbami.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

Moskva je v ponedeljek uradno obtožila Kijev, da je z več deset kamikaze droni napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Rusija ni predložila konkretnih dokazov za svoje trditve, je Kremelj nemudoma napovedal revizijo svojih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je o domnevnem incidentu v telefonskem pogovoru obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil ogorčenje nad dogodkom, medtem ko je uradni Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Napetosti so se dodatno stopnjevale z rusko namestitvijo novega raketnega sistema Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, na ozemlje Belorusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Incident predstavlja resno grožnjo krhkemu diplomatskemu procesu, saj Rusija trdi, da napad na rezidenco državnega voditelja bistveno spreminja naravo konflikta in njihovo pripravljenost na kompromise.

Poslanci ruske državne dume iz vrst stranke Novi ljudje so pod vodstvom podpredsednika Vladislava Davankova na ministra za delo Antona Kotjakova naslovili pobudo za uvedbo treh dodatnih dni plačanega dopusta za zaposlene, ki opravljajo delo v novoletni noči. Predlog predvideva, da bi bili do te ugodnosti upravičeni vsi delavci, ki so v službi v času prehoda v novo leto, ne glede na naravo njihovega poklica. Predlagatelji v dopisu pojasnjujejo, da bi takšna mera služila kot pravično nadomestilo za izgubo prazničnega časa z družino in bližnjimi. Po poročanju ruske tiskovne agencije TASS in drugih medijev bi se ti dnevi prišteli k rednemu letnemu dopustu. Pobuda trenutno čaka na uradno obravnavo in mnenje pristojnega ministrstva, preden bi se lahko začel zakonodajni postopek v spodnjem domu parlamenta.

Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost so zanikali ruske trditve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. Donald Trump je delil uredniški komentar New York Posta, ki krivi Putina za nadaljevanje vojne v Ukrajini.

Devetnajstletni teniški igralec Danil Sarksjan se je odločil za spremembo športnega državljanstva in bo po novem na mednarodnih turnirjih zastopal Armenijo. Mladi športnik, ki je do sedaj nastopal pod rusko zastavo, se je pridružil vrsti ruskih športnikov, ki so se v zadnjem obdobju odločili za podoben korak zaradi mednarodnih sankcij in omejitev, ki so bile uvedene proti Rusiji na športnem področju. Sarksjanova odločitev mu bo omogočila nemoteno tekmovanje na turnirjih pod okriljem združenj ATP in ITF, kjer ruski in beloruski tekmovalci pogosto nastopajo pod nevtralno zastavo ali pa so soočeni z omejitvami pri prijavi na določene dogodke. S tem prestopom Armenija pridobiva mladega in perspektivnega igralca, medtem ko ruska teniška zveza izgublja še enega v vrsti mladih talentov, ki iščejo boljše pogoje za razvoj svoje profesionalne kariere v tujini.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih navedbah prikazuje uničenje brezpilotnega letalnika med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je incident označila za načrtovano teroristično dejanje in neposreden napad na voditelja države, ob tem pa napovedala zaostritev stališč v prihodnjih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran trdi, da gre za provokacijo, ki zahteva odločen povračilni odziv. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnico. Po njegovih besedah so trditve Kremlja namenjene spodkopavanju diplomatskih prizadevanj in iskanju izgovorov za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Incident se dogaja v času povečanih napetosti, ko se obe strani spopadata z obtožbami o zračnih napadih na kritično infrastrukturo in strateške objekte. Napad na rezidenco, če bi bil potrjen, bi predstavljal pomemben premik v taktiki ukrajinskih sil, vendar neodvisni viri informacij o vpletenosti Kijeva še niso potrdili.

Na zahodu Tajske se je v zgodnjih jutranjih urah 31. decembra 2024 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih 40 ruskih državljanov. Turistični avtobus, ki je bil na poti proti reki Kwai v provinci Kanchanaburi, je trčil v drugo vozilo oziroma oviro, pri čemer so potniki utrpeli poškodbe različnih stopenj. Po poročanju medijske hiše Baza so vse poškodovane osebe nemudoma prepeljali v lokalne bolnišnice na zdravljenje. Skupina turistov se je odpravila na organiziran novoletni izlet, ki bi vključeval plavanje s sloni in praznovanje na priljubljeni turistični destinaciji. Okoliščine nesreče in natančno število huje poškodovanih uradno še niso potrjeni, vendar so tajske reševalne službe potrdile, da je na območju prišlo do zastojev zaradi odstranjevanja posledic trčenja. Rusko veleposlaništvo na Tajskem še preverja podrobnosti dogodka.

Moldavska predsednica Maia Sandu je bila s strani britanskega časnika The Telegraph razglašena za "svetovno voditeljico leta". Priznanje je prejela za svojo ključno vlogo pri obrambi demokracije in uspešnem zoperstavljanju pritiskom ter vmešavanju Ruske federacije v notranje zadeve Moldavije. Publikacija je poudarila, da je Sandu Moldavijo postavila na prvo obrambno črto evropske demokracije, pri čemer so jo opisali kot voditeljico, ki je ruski predsednik Vladimir Putin ni uspel zlomiti. Izbor odraža mednarodno priznanje njenih prizadevanj za proevropsko usmeritev države in boj proti korupciji v izjemno zahtevnih geopolitičnih razmerah. Maia Sandu se v svojem mandatu nenehno spopada s hibridnimi grožnjami, ki vključujejo dezinformacije in energetsko izsiljevanje s strani Moskve. Nagrada utrjuje njen status ene najvidnejših zagovornic zahodnih vrednot v vzhodni Evropi in krepi diplomatski ugled Moldavije v času, ko si država prizadeva za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob prihodu leta 2026 poudaril pomen medsebojne podpore in vere v zmago države. Nagovor, ki so ga zaradi časovne razlike najprej predvajali na Kamčatki in Čukotki, je predsednik opravil v Kremlju, pri čemer se je posebej osredotočil na vojake in poveljnike, ki sodelujejo v vojaških operacijah v Ukrajini. Putin je izrazil prepričanje, da prihodnost države temelji na dejanjih državljanov in njihovi odgovornosti do domovine. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da milijoni Rusi v novoletni noči podpirajo borce, ki so prevzeli odgovornost za obrambo rodne zemlje, resnice in pravičnosti. Poleg vojaških tem je državljanom zaželel zdravja, sreče in ljubezni ter poudaril, da uspehi naroda prispevajo k pisanju novih poglavij v tisočletni zgodovini Rusije. Po navedbah ruskih virov so bila ključna sporočila nagovora usmerjena v krepitev nacionalne zavesti in optimizma glede prihodnjih dosežkov.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

V regiji Doneck so se konec decembra 2024 zaostrili spopadi in informacijska vojna glede nadzora nad strateškimi naselji. Ukrajinska stran, vključno s pripadniki brigade Azov, je objavila videoposnetke namestitve ukrajinske zastave v mestu Rodinske ter zatrdila, da območje ostaja pod nadzorom Kijeva. Nasprotno je rusko ministrstvo za obrambo 31. decembra sporočilo, da so njihove sile uničile dve ukrajinski izvidniško-diverzantski skupini, ki sta v mestih Krasnoarmejsk (ukrajinsko Pokrovsk) in Rodinske poskušali izobesiti zastave na pročelja zgradb. Ruski uradni viri trdijo, da ukrajinska vojska uporablja težke brezpilotne letalnike tipa »Baba Jaga« za namestitev simbolike v krajih, ki naj bi jih ruske sile že zasedle, vključno z mestom Dimitrov (ukrajinsko Mirnograd). Po navedbah Moskve gre za poskuse Kijeva, da bi prepričal domačo javnost in zahodne zaveznike o prisotnosti svojih enot na območjih, kjer naj bi bile te dejansko poražene. Razmere na fronti ostajajo nejasne, saj obe strani uporabljata vizualne dokaze za potrditev svojih ozemeljskih trditev.

Ruska vojska je v sredo objavila videoposnetke in zemljevide, ki po navedbah Moskve služijo kot dokaz za ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v domnevnem napadu v noči na ponedeljek uporabljenih 91 brezpilotnih letalnikov, kar je Kijev že večkrat odločno zanikal. Objavljeni posnetki prikazujejo vojaka ob razbitinah drona in načrtovano pot leta, vendar Kremelj še ni ponudil neodvisno preverljivih dokazov za svoje obtožbe. Incident je močno zamajal optimizem glede mirovnih pogajanj, ki se je pojavil po nedavnem srečanju Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi. Trump je po navedbah poročil izrazil jezo nad domnevnim napadom in se sprva postavil na stran ruskih trditev, medtem ko je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas obtožila Rusijo, da z neutemeljenimi obtožbami namerno spodkopava mirovna prizadevanja. Ukrajinski uradniki trdijo, da gre za popolno izmišljotino Kremlja, namenjeno ustvarjanju izgovorov za nadaljnjo stopnjevanje agresije.

Najnovejša poročila iz Tajvana razkrivajo globoka notranjepolitična razhajanja in naraščajoče pritiske s strani Kitajske, medtem ko se na evropskih tleh konflikt med Ukrajino in Rusijo stopnjuje z napadi na rusko prestolnico. Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang se po najnovejših javnomnenjskih raziskavah sooča s padcem podpore, kar nekateri analitiki pripisujejo njihovi nezmožnosti prilagajanja hitro spreminjajočim se varnostnim razmeram. Medtem ko so kitajske vojaške vaje v okolici otoka postale stalnica, tajvanska mladina v javnih anketah izraža vse večji odpor do dejanj Pekinga. Japonski poslanci so ob tem izkazali podporo Tajvanu, kar dodatno zapleta regionalno diplomatsko dinamiko. Na drugi strani evrazijske celine je Ukrajina izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, kar je povzročilo prekinitev dobave električne energije in povzročilo precejšnjo paniko med lokalnim prebivalstvom. Napad predstavlja pomembno spremembo v ukrajinski taktiki, saj so cilji tokrat segli globoko v rusko zaledje, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ti dogodki odražajo širši trend geopolitične nestabilnosti, kjer se lokalni konflikti in notranjepolitični boji neposredno prepletajo z mednarodno varnostjo.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Trikratni olimpijski prvak v smučarskih tekih Aleksander Bolšunov se bo po bolezni sredi januarja vrnil na uradna tekmovanja. Glavni trener ruske reprezentance Jurij Borodavko je sporočil, da bo vrhunski športnik najverjetneje nastopil na šesti etapi ruskega pokala, ki bo potekala v Kazanu. Bolšunov, ki velja za enega najboljših tekačev na svetu, je moral zadnje obdobje izpustiti zaradi zdravstvenih težav, vendar Borodavko ocenjuje, da je proces okrevanja dovolj napredoval za vrnitev v tekmovalni ritem. Njegova vrnitev je ključna za rusko ekipo, ki trenutno tekmuje na nacionalni ravni zaradi mednarodnih omejitev v športu.

Litovske oblasti so začele postopek posodobitve nacionalne varnostne strategije, v kateri Rusko federacijo opredeljujejo kot neposredno in eksistencialno grožnjo državi. Novi dokument opozarja, da bi bila Rusija do konca tega desetletja lahko sposobna sprožiti vojaški spopad proti zvezi Nato. Litovska obveščevalna služba in obrambno ministrstvo ocenjujeta, da se verjetnost vojaškega konflikta s pogledom proti letu 2030 znatno povečuje, kar zahteva prilagoditev obrambnih zmogljivosti in krepitev zavezniške prisotnosti v regiji. Strategija poudarja potrebo po dolgoročni pripravljenosti na morebitno agresijo, saj se varnostne razmere v baltski regiji vztrajno poslabšujejo. Litva namerava v okviru nove strategije povečati investicije v obrambni sektor in okrepiti civilno odpornost. Dokument služi kot uradno opozorilo mednarodni skupnosti o resnosti razmer na vzhodnem krilu Nata, hkrati pa odraža strateško oceno, da vojna v Ukrajini neposredno vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotne Evrope.