Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping sta v svojih novoletnih nagovorih podala odločna sporočila glede geopolitičnih ciljev svojih držav. Putin je v nagovoru sodržavljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojsko in končno zmago v agresiji na Ukrajino. Poudaril je, da se Rusija pri doseganju svojih strateških ciljev zanaša predvsem na lastne moči, kar odraža dolgotrajno retoriko o samodostatnosti v času mednarodnih sankcij. Njegove besede sledijo obdobju stopnjevanja napetosti in nedavnim vojaškim odlikovanjem za osvajanje ozemelj v Donbasu. Istočasno je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem govoru izpostavil vprašanje Tajvana in dejal, da je ponovna združitev otoka s celinsko Kitajsko zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Oba voditelja sta praznični čas izkoristila za utrjevanje nacionalističnih čustev in napovedovanje nadaljnjih konfrontacij z Zahodom, kar kaže na to, da se v prihodnjem letu ne obeta umiritev svetovnih kriznih žarišč. Sporočila prihajajo v času, ko se Moskva in Peking vse bolj tesno povezujeta v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda.

Ameriški obrambni minister je marca 2025 tajno uvedel začasno prepoved dobave 155-milimetrskih topniških granat Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije ob sklicevanju na navedbe časnika New York Times. Odločitev Pentagona, ki naj bi bila sprejeta brez javne napovedi, pomeni nenaden zasuk v dosedanji vojaški podpori Kijevu, ki se na bojiščih spopada s pomanjkanjem streliva. Čeprav se v različnih poročilih pojavljata imeni sedanjega ministra Peta Hegsetha in prejšnjega ministra Lloyda Austina, viri potrjujejo, da so se omejitve začele izvajati v marcu. Ta ukrep bi lahko resno ogrozil obrambne zmogljivosti ukrajinskih sil, saj so 155-milimetrske granate ključno sredstvo v boju proti ruski agresiji. Razlogi za nenadno zaustavitev pošiljk uradno niso bili pojasnjeni, vendar odločitev prihaja v času zaostrenih razprav v Washingtonu glede nadaljnjega financiranja in obsega vojaške pomoči. Ukrajinska stran na fronti nujno potrebuje kontinuirane dobave, da bi ohranila stabilnost obrambnih linij.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil prepričanje o neizbežni zmagi Rusije v vojni v Ukrajini. V govoru, ki je bil osredotočen na krepitev nacionalne enotnosti in odpornosti, je Putin poudaril, da bo država dosegla vse svoje zastavljene cilje v okviru tako imenovane specialne vojne operacije. Po njegovih besedah je ruska družba v preteklem letu pokazala izjemno solidarnost in neomajnost pri podpori vojaškim silam na fronti. Predsednik je nagovor uporabil tudi za utrjevanje podpore med ruskim prebivalstvom, pri čemer je vojno označil za eksistencialno bitko za prihodnost države. Čeprav v govoru ni podal podrobnih strateških načrtov ali časovnih okvirjev za končanje spopadov, je bila sporočilna nota jasno usmerjena v dolgotrajno vztrajanje pri vojaški agresiji. Ruske oblasti so s tem ponovno zavrnile možnost pogajanj pod trenutnimi pogoji, ki bi zahtevali umik njihovih sil z okupiranih ozemelj.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki po navedbah Moskve dokazujejo ukrajinski napad z droni na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva ponovno kategorično zavrnil. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dogodek ostro obsodil in ga označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma. Po njegovih besedah so nekateri svetovalci Putinu celo predlagali povračilni udarec z naprednim raketnim sistemom Orešnik na centre odločanja v Ukrajini, vendar naj bi ruski predsednik takšno stopnjevanje konflikta zavrnil. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo. Medtem ko Rusija trdi, da so bili vsi brezpilotni letalniki uničeni in da škode ni bilo, Kijev vztraja, da gre za rusko provokacijo ali dezinformacijo. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Kitajsko, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, saj takšni dogodki neposredno vplivajo na morebitna mirovna pogajanja, ki jih v zadnjem času omenjata tako Kremelj kot bodoča ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu, ki je bil predvajan skoraj štiri leta po začetku invazije na sosednjo državo, izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Putin je posebej pohvalil vojake in poveljnike na bojišču ter poudaril, da država verjame v njihove uspehe. Nagovor se je odvil v času povečanih napetosti po navedbah Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na Putinovo rezidenco v Valdaju, kar je ruski voditelj izpostavil v pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogajanje v Rusiji je močno zasenčilo predhodni optimizem, ki se je pojavil po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Čeprav je Trump sprva ocenil, da sta državi blizu končanja vojne, je Putin po incidentu z droni napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Zelenski je obtožbe o napadu na rezidenco kategorično zanikal in jih označil za popolnoma izmišljene, medtem ko je Trump izrazil ogorčenje nad dogodkom, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir.

Ruska federacija in Ukrajina sta v noči na torek izvedli obsežne zračne napade na strateška pristanišča ob Črnem morju, kar je povzročilo znatno škodo na civilni in energetski infrastrukturi. Ruske sile so z valovi brezpilotnih letalnikov napadle regijo Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjsko sosesko ter pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Po podatkih ukrajinske mornarice sta bili tarči napadov tudi dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta v pristanišče vpluli za nakladanje pšenice. Napadi so povzročili škodo na skladiščih nafte in pristaniški infrastrukturi. Ukrajinske sile so se na agresijo odzvale s povračilnimi udarci na ruske energetske objekte ob obali Črnega morja, med drugim na naftno rafinerijo. Trenutna eskalacija sledi dolgotrajnemu vzorcu napadov na izvozno infrastrukturo, ki sta jih obe strani uporabili kot sredstvo pritiska po neuspelih mirovnih pogajanjih v preteklosti. Rusija je v zadnjem obdobju še dodatno zaostrila svojo retoriko in vojaško delovanje, kar utemeljuje z domnevnimi ukrajinskimi grožnjami ruskemu političnemu vodstvu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno potrdil, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal sporočilo, v katerem zagotavlja, da Izrael ne teži k ponovnemu neposrednemu vojaškemu spopadu z Iranom. Netanjahu je v intervjuju za Fox News pojasnil, da je Putina prosil, naj to informacijo prenese oblastem v Teheranu. Kljub tem diplomatskim zagotovilom pa izraelski mediji še naprej opozarjajo na visoko stopnjo nevarnosti in možnost novega izbruha sovražnosti med državama. Izraelski premier je v izjavi izpostavil, da si Izrael ne želi stopnjevanja razmer, hkrati pa je opomnil na iranske vojaške vaje, ki vključujejo simulacije raketnih napadov na Izrael. Izrazil je upanje, da Iran ne bo sprožil novega napada, medtem ko nekateri analitiki Netanjahujeve poteze označujejo kot del širše psihološke operacije za pripravo na morebitne prihodnje premike. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj se obe strani spopadata z vprašanji varnosti in strateškega odvračanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da bo Rusija dosegla končno zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V videoposnetku, objavljenem ob vstopu v novo leto, je Putin pohvalil delo poveljnikov in vojakov na bojišču ter izrazil neomajno prepričanje v uspeh ruskih sil. Njegovo sporočilo je bilo prežeto z bojevito retoriko, s katero je jasno nakazal, da Moskva namerava nadaljevati vojaške operacije, dokler ne doseže vseh zastavljenih ciljev. Nagovor prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napadov na obeh straneh fronte. Medtem ko Kijev in zahodne prestolnice razpravljajo o možnostih za mirovna pogajanja, Putin s svojimi izjavami utrjuje položaj Rusije kot države, ki ni pripravljena na kompromise brez zagotovitve svojih strateških interesov. Sporočilo je bilo namenjeno tako domači javnosti za dvig morale kot tudi mednarodni skupnosti kot znak vztrajanja pri trenutni zunanjepolitični in vojaški usmeritvi Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je razkrila svojo najnovejšo umetniško stvaritev, saj je napisala besedilo za pesem z naslovom »Glavna vloga« (Glavnaja rol), ki jo izvaja ruski pop pevec Filip Kirkorov. Skladba je bila premierno predstavljena na dobrodelnem večeru v podporo cerkvi nadangela Mihaela v vasi Tarakanovo. Diplomantka je novico in videoposnetek nastopa delila s svojimi sledilci na družbenem omrežju Telegram. To ni prvi tovrstni izlet Zaharove v svet glasbene industrije, saj redno sodeluje z različnimi ruskimi glasbeniki. Skladba, ki jo izvaja Kirkorov, nadaljuje tradicijo njenih besedilnih prispevkov za rusko estrado, kar predstavlja del njene javne podobe izven uradnih diplomatskih dolžnosti. Kirkorov je pesem izvedel v okviru kulturnega dogodka, ki je združeval umetniški nastop z zbiranjem sredstev za verske objekte.

V Moskvi so mestne službe zaradi napovedanega obilnega sneženja prešle v okrepljen način delovanja, saj sinoptiki predvidevajo, da bo do 5. januarja 2026 v ruski prestolnici zapadlo do 25 centimetrov novega snega. Po navedbah tiskovne službe kompleksa mestnega gospodarstva bodo padavine vztrajale več dni zapored, zaradi česar so ekipe za čiščenje snega organizirane v štiriindvajseturnih izmenah. Mestne oblasti so poudarile, da bodo dela na terenu potekala neprekinjeno, dokler se razmere ne stabilizirajo. Trenutne vremenske napovedi kažejo na povečano intenzivnost padavin prav v času novoletnih in božičnih praznikov, kar predstavlja dodaten logistični izziv za vzdrževanje prevoznosti mestnih ulic in varnosti v prometu. Čistilne akcije vključujejo tako strojno kot ročno odstranjevanje snega s ključnih prometnic in pešpoti.

Evropska unija je v sredo ostro zavrnila obtožbe Rusije, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, in jih označila za neutemeljene. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izjavila, da Moskva s temi trditvami namerno poskuša spodkopati diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Kijev je navedbe o napadu z 91 droni, ki naj bi se zgodil v noči na ponedeljek, takoj zanikal in izpostavil popolno odsotnost dokazov za takšne trditve. Ruska stran kljub temu vztraja pri svoji različici dogodkov. Ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek vojaka ob razbitinah drona, ki naj bi nosil šestkilogramski eksplozivni naboj. Ukrajinski uradniki so te dokaze označili za prirejene in poudarili, da gre za poskus Moskve, da upraviči blokado pogajanj. Dogajanje močno ogroža mirovne procese, ki so se intenzivirali od lanskega novembra, saj krepi nezaupanje med sprtima stranema v času, ko se razpravlja o različnih načrtih za prekinitev ognja.

V mestu Armavir v Krasnodarskem kraju je v ponedeljek, 29. decembra 2025, umrla gledališka in filmska igralka Olga Maljuševa. Stara je bila 52 let. Vest o njeni smrti so javnosti sporočili sodelavci iz Armavirskega dramskega in komičnega gledališča ter krasnodarska podružnica Zveze gledaliških delavcev Rusije. Maljuševa je bila uveljavljena umetnica, ki je svojo kariero posvetila gledališki in filmski ustvarjalnosti v lokalnem okolju. Njena smrt sledi nizu izgub v ruskem umetniškem svetu, saj so mediji ob tem poročali tudi o nedavni smrti sovjetske in ruske pevke Tatjane Daskovske, ki je bila v starosti 79 let najbolj prepoznavna po pesmi Prekrasnoje daljoko. Odhod Maljuševe predstavlja izgubo za regionalno gledališko sceno, kjer je delovala večji del svojega profesionalnega življenja. Podrobnosti o vzroku smrti ali datumu pogreba za zdaj niso bile javno objavljene.

Ruska vojska je ponovila obtožbe, da je Ukrajina z dronom napadla rezidenco Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdijo, da ga je Ukrajina izstrelila proti rezidenci. EU je Kremelj obtožila ustvarjanja 'namerne distrakcije' z domnevnim napadom.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razkril, da so posamezniki znotraj ruskih struktur Vladimirju Putinu predlagali uporabo novega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik za napade na ključne centre odločanja v Ukrajini. Po Lukašenkovih besedah je ruski predsednik te predloge kategorično zavrnil, kljub temu da Rusija razpolaga z vsemi tehničnimi zmožnostmi za uničenje rezidenc ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lukašenko je v svoji izjavi poudaril, da Rusija natančno pozna lokacije vseh strateških objektov in rezidenc v Ukrajini, vendar se je Putin odločil za zadržanost. Te navedbe prihajajo v času povečanih napetosti po decembrskih obtožbah Moskve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Beloruski voditelj je s tem želel izpostaviti Putinovo domnevno preudarnost sredi pozivov k stopnjevanju vojaških dejavnosti, hkrati pa je poslal jasno opozorilo o uničevalni moči ruskega arzenala.

V Krasnodarski regiji na jugu Rusije sta se zaradi obilnih snežnih padavin in teže mokrega snega podrli strehi dveh stanovanjskih objektov, kar je povzročilo smrtne žrtve in poškodbe. V mestu Belorečensk se je pod pritiskom snega vdal ostrešje zasebne hiše na ulici Festivalna, pri čemer je življenje izgubila 22-letna ženska, ena oseba pa je bila zaradi poškodb prepeljana v bolnišnico. Lokalne oblasti so potrdile, da so reševalne ekipe nemudoma posredovale na kraju nesreče. Drugi incident se je zgodil v naselju Stepni, kjer se je porušila streha dvoetažnega večstanovanjskega objekta. Čeprav v tem primeru ni bilo poškodovanih, so oblasti iz stavbe evakuirale 20 stanovalcev. Te so začasno namestili v prostore lokalne osnovne šole, kjer so vzpostavili center za nujno pomoč. Regija se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki so močno obremenile dotrajano infrastrukturo in povzročile logistične težave pri zagotavljanju varnosti prebivalstva.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Ruska vlada je uradno potrdila načrte za izvedbo mikro-popisa prebivalstva, ki bo potekal leta 2028. Gre za selektivno zvezno statistično opazovanje, ki bo zajelo najmanj pet odstotkov celotnega prebivalstva države. Cilj te raziskave je zbiranje in posodabljanje ključnih socialnih ter demografskih podatkov o državljanih, kar bo omogočilo natančnejši vpogled v trenutno strukturo in sestavo prebivalstva v obdobju med glavnimi popisi. Za pripravo, izvedbo in obdelavo podatkov so odgovorni statistični urad Rosstat ter ministrstva za gospodarski razvoj, delo in digitalni razvoj, sodeloval pa bo tudi ruski socialni sklad. Objava zbranih statističnih informacij bo služila kot podlaga za nadaljnje načrtovanje državnih politik. Naslednji splošni popis prebivalstva v Ruski federaciji je sicer predviden najpozneje za leto 2031, kar pomeni, da bo mikro-popis leta 2028 služil kot pomemben vmesni kazalnik demografskih gibanj.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Na posnetkih je videti generalmajorja, ki pojasnjuje domnevne poti letenja dronov, ter vojaka v maskirni uniformi, ki prikazuje improvizirano eksplozivno napravo. Kljub objavi gradiva neodvisni strokovnjaki opozarjajo, da verodostojnosti posnetkov ni mogoče potrditi, saj so bili objavljeni z večdnevnim zamikom po dogodku. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je ruske navedbe označila za načrtovan dezinformacijski manever, katerega namen je odvrniti pozornost od dejanskih dogodkov na bojišču. Ukrajinski politični vrh še naprej kategorično zanika kakršno koli vpletenost v incident in trdi, da Rusija uporablja tovrstne inscenirane dogodke kot izgovor za intenzivnejše napade na civilno infrastrukturo v Ukrajini. Obtožbe so se pojavile v času povečanih napetosti in nejasnosti glede prihodnjih mirovnih pogajanj.

V Moskvi so meteorologi za konec novoletnih praznikov napovedali izrazito ohladitev s temperaturami, ki se bodo spustile do 20 stopinj Celzija pod ničlo. Po navedbah Jevgenija Tiškovca, vodilnega strokovnjaka vremenskega centra Fobos, bodo to prve tako nizke temperature letošnje zime. Ohladitev se bo stopnjevala postopno, vrhunec pa naj bi dosegla v zadnjem prazničnem koncu tedna. Vremenske razmere v ruski prestolnici se bodo začele zaostrovati že v novoletni noči, ko pričakujejo med 10 in 13 stopinj pod ničlo, v okolici mesta pa do minus 17 stopinj Celzija. Poleg mraza rusko prestolnico pestijo tudi obilne snežne padavine; višina snežne odeje v Moskvi znaša okoli 23 centimetrov, v nekaterih delih moskovske regije pa že presega 26 centimetrov. Led na vodnih površinah je dosegel debelino med 4 in 9 centimetri, kar potrjuje vrnitev za ta letni čas značilnih vremenskih pogojev. Napovedi kažejo, da bo obdobju najhujšega mraza sledilo novo sneženje z močnim vetrom in snežnimi zameti, kar bo dodatno otežilo razmere v prometu in vsakodnevno življenje prebivalcev po zaključku prazničnih dni.