Finske oblasti so v skupni operaciji v Finskem zalivu prevzele nadzor nad tovorno ladjo Fitburg, ki jo sumijo povzročitve škode na podvodnem komunikacijskem kablu med Helsinki in Talinom. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je z vlečenjem sidra po morskem dnu poškodovala ključno infrastrukturo, zaradi česar so ji mejni organi ukazali preusmeritev v finske ozemeljske vode. Po poročanju finske policije so na krovu člani posadke iz Rusije, Gruzije, Kazahstana in Azerbajdžana, ladja pa je bila na poti iz Sankt Peterburga v izraelsko pristanišče Haifa. Finska policija je že sprožila uradno preiskavo zaradi suma motenja telekomunikacij ter povzročitve sabotaže in poskusa sabotaže v oteženih okoliščinah. Estonski premier Kristen Michal je pojasnil, da ladja po prvih podatkih ne pripada tako imenovanemu ruskemu senčnemu ladjevju, estonska ministrica za digitalizacijo Liisa-Ly Pakosta pa je zagotovila, da incident ne bo vplival na delovanje komunikacij, saj so povezave podvojene preko drugih podvodnih in kopenskih vodov. Finski predsednik Alexander Stubb je ob dogodku poudaril, da je država pripravljena na tovrstne varnostne izzive, medtem ko so države ob Baltskem morju zaradi pogostih incidentov na infrastrukturi od začetka ruske invazije na Ukrajino v stanju visoke pripravljenosti.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki ga ZDA že skoraj dva tedna zasledujejo na odprtem morju, je na trup narisala rusko zastavo. Po poročanju CNN je tanker, ki je sprva plul proti Venezueli, obrnil smer, nakar so ga začele zasledovati ZDA.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

V mestu Dmitrov v Moskovski oblasti se je v torek, 31. decembra, pripetila huda nesreča pri uporabi pirotehničnih sredstev. Najstnik je utrpel resne poškodbe očesa, ko je na družinskem posestvu poskušal prižgati ognjemet, ki je eksplodiral neposredno pred njegovim obrazom, še preden se mu je uspelo umakniti na varno razdaljo. Po poročanju kanala Baza je družina načrtovala praznično pirotehnično predstavo na svojem vrtu, vendar se je praznovanje sprevrglo v tragedijo zaradi domnevno nekakovostne pirotehnike. Poškodovanega mladostnika so nemudoma oskrbeli, po prvih informacijah pa je skoraj oslepel na eno oko. Lokalni organi zadevo še preiskujejo, da bi ugotovili izvor nevarnih izdelkov.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je pozval k neizprosnemu in ostremu ukrepanju Rusije po domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Volodin je v nastopu na televizijskem kanalu Rossija 24 poudaril, da mora biti odgovor Moskve takšne narave, da bo v prihodnje preprečil vsakršne podobne poskuse agresije. Po njegovih besedah so poslanci državne dume enotni v prepričanju, da si kijevski režim za to dejanje ne zasluži nobenega prizanašanja. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in agonijo ukrajinskih oblasti, s čimer se dodatno stopnjujejo napetosti v regiji. Volodinova retorika odraža širše stališče ruskega političnega vrha, ki napad na predsedniško rezidenco interpretira kot neposredno provokacijo. Dogodek se je zgodil v času povečane aktivnosti brezpilotnih letalnikov na ruskem ozemlju, kar Kijev uradno zanika ali pa navedb ne komentira neposredno.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med februarskimi pogajanji z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom uporabil neobičajno diplomatsko prispodobo. Po poročanju časnika New York Times je Rubio v pogovoru citiral Vita Corleoneja, kultni lik iz filma Boter. Dogodek, ki naj bi po navedbah virov sprostil napeto ozračje med diplomatoma, se je zgodil v okviru prizadevanj za razrešitev mednarodnih sporov. Čeprav so pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije običajno zaznamovani s strogo formalnostjo, je Rubiova izbira filmskega citata v medijih in diplomatskih krogih vzbudila precej pozornosti. Sergej Lavrov se je na citat odzval z nasmehom, kar nakazuje na redek trenutek neformalnosti v sicer zaostrenih odnosih med velesilama. Podrobnosti o tem, kateri specifičen citat je Rubio uporabil, mediji niso razkrili, vendar poročila poudarjajo pomen tega dejanja za trenutno diplomatsko dinamiko.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v izjavi na družbenem omrežju X kritizirala nedavne trditve Kremlja o domnevnih ukrajinskih napadih na ruske vladne objekte. Kallasova je navedbe Moskve označila za namerno odvračanje pozornosti, s katerim želi Rusija spodkopati napredek, ki so ga Ukrajina in njeni zahodni partnerji dosegli na poti k miru. Po njenih besedah nihče ne bi smel sprejemati neutemeljenih trditev agresorja, ki vse od začetka vojne izvaja neselektivne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in prebivalstvo. Izjave prihajajo v času, ko se pritisk na mednarodno skupnost za končanje konflikta stopnjuje, Rusija pa s svojimi obtožbami poskuša preložiti odgovornost za nadaljevanje sovražnosti na Kijev. Evropska unija ostaja trdna v svoji podpori Ukrajini, pri čemer Kallasova poudarja, da so ruske obtožbe le del širše strategije dezinformiranja, ki sovpada z njihovimi intenzivnimi zračnimi napadi na ukrajinsko ozemlje. Moskva namreč hkrati trdi, da je pripravljena na pogajanja, medtem ko na terenu še naprej stopnjuje vojaško agresijo in hibridne dejavnosti proti evropskim institucijam.

Rusija je napovedala, da bo v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov preprečila kakršne koli poskuse ponovne uveljavitve prejšnjih mednarodnih sankcij proti Iranu. Stalni predstavnik Ruske federacije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je poudaril, da Moskva ne bo dopustila oživljanja starih kaznovalnih mehanizmov, ki so bili v veljavi pred sklenitvijo jedrskega sporazuma. Ruski diplomati so ob tem kritizirali poteze evropske trojice (E3), ki vključuje Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. Po mnenju Moskve omenjene države nimajo pravne podlage za sprožitev tako imenovanega mehanizma "snapback", ki bi avtomatično obnovil sankcije ZN. Ruska stran trdi, da so takšni poskusi v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi dogovori in bi lahko dodatno destabilizirali razmere v regiji. Napoved napoveduje zaostritev diplomatskih odnosov znotraj Varnostnega sveta glede iranskega jedrskega vprašanja.

Finske oblasti so v sredo sporočile, da so v povezavi s poškodbo podmorskega telekomunikacijskega kabla med Helsinki in estonskim Talinom pridržale tovorno ladjo. Preiskava incidenta v Finskem zalivu poteka v smeri suma namernega dejanja oziroma sabotaže, saj so poškodbe na strateški infrastrukturi zbudile resne varnostne pomisleke v regiji. Ladja, ki so jo zadržali, je pred tem izplula iz ruskega pristanišča, kar dodatno krepi sume o morebitnem tujem vpletanju v stabilnost telekomunikacijskih povezav med članicami Evropske unije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v baltski regiji, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni primeri poškodovanja kritične infrastrukture. Estonija je ob tem poročala o ločenem incidentu, kar kaže na širše varnostno tveganje za podmorske povezave v Baltskem morju. Finska policija v sodelovanju z drugimi varnostnimi organi nadaljuje s tehnično analizo poškodovanega kabla in zaslišanjem posadke pridržanega plovila, da bi ugotovili natančen vzrok in odgovornost za nastalo škodo.

Ruske sile so v nočnem napadu z droni na pristaniško mesto Odesa zadele stanovanjska naselja in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih najmanj šest oseb, vključno s tremi otroki. Po navedbah načelnika regionalne vojaške uprave Oleha Kiperja so bila v napadu poškodovana štiri stanovanjska poslopja, kar je povzročilo nove izpade v oskrbi z energijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem ponovno izrazil prepričanje v končno zmago Rusije v vojni, ki traja že skoraj štiri leta. Istočasno se razmerja na fronti v regiji Doneck zaostrujejo, saj ruska vojska vlaga znatne vire v zavzetje strateško pomembnega mesta Pokrovsk. Ukrajinski poveljnik Vladislav Perhukin je opozoril, da želi Kremelj do novega leta razglasiti popoln nadzor nad mestom, vendar poudaril, da ukrajinska obramba ostaja stabilna. Kljub intenzivnim napadom z uporabo tankov, oklepnih vozil in vodenih zračnih bomb, so ukrajinske sile v zadnjem tednu uspele uničiti ruske poskuse obkrožitve mesta iz smeri Dobropillja.

Ruske sile so v noči na sredo izvedle silovit napad na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer je bilo ranjenih najmanj šest ljudi, med njimi trije otroci. Po navedbah lokalnih oblasti so brezpilotni letalniki ciljali stanovanjska poslopja, logistične centre in energetsko infrastrukturo, kar je povzročilo obsežne požare in gmotno škodo. Gasilci so morali iz gorečih stanovanjskih blokov reševati številne stanovalce, regionalne oblasti pa so dogodek označile za nameren napad na civilno infrastrukturo. Napad predstavlja stopnjevanje enomesečne kampanje zračnih udarov na južno Ukrajino, ki močno obremenjuje tamkajšnje prebivalstvo in obrambne sisteme. Ukrajinske sile so poročale o večjem številu prestreženih dronov, vendar so nekateri kljub temu dosegli svoje cilje v gosto naseljenih območjih. Današnji dogodki sledijo seriji podobnih napadov iz preteklosti, kar kaže na strateško usmerjenost Rusije v slabitev ukrajinskih energetskih in logističnih zmogljivosti pred zimskim obdobjem.

Ruske sile so v zadnjem valu napadov z bezpilotnimi letalniki ciljale ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so bile ranjene najmanj štiri osebe, med njimi trije otroci. Načelnik regije Odesa Oleg Kiper je potrdil, da so bili napadi usmerjeni na stanovanjske objekte ter ključno logistično in energetsko infrastrukturo. Med ranjenimi civilisti je tudi sedemmesečni dojenček, kar potrjuje nadaljevanje strategije napadov na gosto naseljena območja. Po poročanju vojaških oblasti je nastala znatna materialna škoda na večstanovanjskih zgradbah, s prizorišč pa so poročali o gostem dimu in uničenju. Odesa, ki predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz, je že dlje časa tarča ponavljajočih se napadov, ki sistematično uničujejo energetsko in prometno infrastrukturo mesta. Ti incidenti so neposredno povezani s širšo rusko ofenzivo, ki se je v zadnjih mesecih okrepila z uporabo novih tehnologij dronov, vključno s tistimi, ki so odporni na elektronsko motenje.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil trdno prepričanje v zmago ruske vojske v konfliktu z Ukrajino. V enem svojih najkrajših nagovorov od začetka vojne je Putin poudaril, da so milijoni Rusov poenoteni v podpori vojakom, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji. Izpostavil je, da državljane druži iskrena in brezpogojna ljubezen do domovine, ter čestital vsem pripadnikom oboroženih sil, ki se borijo na fronti. Nagovor je bil osredotočen na narodno enotnost in neomajno zaupanje v vojaški uspeh, medtem ko se Rusija še naprej spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Putin je ruske heroje pozval k vztrajnosti, državljane pa k podpori tistim, ki branijo interese države. Kljub napovedim o morebitnih diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta, ki so se pojavljala v preteklih mesecih, je ton predsednika ostal odločen in osredotočen na dokončno vojaško prevlado.

Letališče v Krasnodarju je začasno omejilo sprejem in odpošiljanje letal. Letališče Domodedovo sprejema in odpošilja lete v posebnem režimu, po dogovoru s pristojnimi organi.

Ruski preiskovalni organi so razpisali mednarodno tiralico za Andrejem Razinom, nekdanjim producentom priljubljene glasbene skupine Laskovyj Maj. Odločitev sledi odredbi o priporu v odsotnosti, ki je bila izdana 30. decembra zaradi obtožb o goljufiji v posebno velikem obsegu. Po poročanju tiskovne agencije TASS naj bi Razin nezakonito pridobil avtorske pravice in licenčnino za skladbe pesnika Sergeja Kuznecova, pri čemer naj bi nastala škoda v višini približno 500 milijonov rubljev. Preiskava temelji na ugotovitvah, da je Razin dlje časa uporabljal ponarejeno pogodbo s pokojnim avtorjem, da bi se uveljavil kot imetnik pravic. Razin se po podatkih organov pregona trenutno nahaja v Združenih državah Amerike in nima namena sodelovati v kazenskem postopku v Rusiji. Poleg ruskega ima tudi turško državljanstvo. V primeru aretacije in morebitne izročitve mu grozi do deset let zapora v skladu z ruskim kazenskim zakonikom. Kot oškodovanka v procesu nastopa vdova Sergeja Kuznecova. Poleg mednarodnega iskanja je bil za producenta odrejen dvo mesečni pripor, ki se bo začel izvajati ob njegovem morebitnem pridržanju ali izročitvi Ruski federaciji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru nagovoril državljane, pri čemer je posnetek trajal natanko tri minute in 20 sekund. Nagovor so najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, natančneje na območjih Kamčatke in Čukotke, kjer so zaradi časovne razlike že vstopili v novo leto. Dolžina letošnjega govora je bila krajša v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti, ko so bili predsednikovi nastopi ob koncu leta obsežnejši. Vsebina se je osredotočala na aktualno dogajanje v državi, vendar je bila podana v bolj strnjeni obliki. Ruska državna televizija je poskrbelo za sinhronizirano predvajanje po vseh časovnih pasovih federacije.