Finske oblasti so pridržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin iz Rusije proti Izraelu. Policija posadko sumi namerne povzročitve škode na podmorski telekomunikacijski infrastrukturi v Finskem zalivu. Na krovu plovila se nahaja 14 članov posadke, med katerimi so državljani Rusije, Gruzije, Kazahstana in Azerbajdžana. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je potrdilo, da je bilo o incidentu obveščeno in je že zaprosilo za dodatne informacije o dogodku. Čeprav veleposlaništvo še ni prejelo neposrednih prošenj za pomoč s strani svojih državljanov, so poudarili, da so pripravljeni nuditi vso potrebno konzularno pomoč v okviru svojih pristojnosti. Preiskava se osredotoča na morebitno vmešavanje v delovanje komunikacijskih poti, kar bi lahko imelo širše varnostne posledice za regijo.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je bil nujno sprejet v bolnišnico v Moskvi, potem ko se mu je nenadoma poslabšalo zdravstveno stanje. Kadirov se je nameraval udeležiti tradicionalne prednovoletne seje državnega sveta, ki jo je 25. decembra vodil ruski predsednik Vladimir Putin, vendar so ga zdravstvene težave prisilile v odpoved udeležbe. Po navedbah dostopnih informacij ga v javnosti ni bilo že dlje časa, kar je sprožilo številna ugibanja o resnosti njegovega stanja. Poročila nakazujejo, da so bile razmere kritične, saj naj bi ga zdravniki le s težavo stabilizirali. Incident ponovno odpira vprašanja o stabilnosti političnega vodstva v Čečeniji in vplivu na širšo Rusko federacijo, saj velja Kadirov za ključnega zaveznika Kremlja. Uradnih podrobnosti o naravi njegove bolezni ruske oblasti niso razkrile, kar v regiji stopnjuje negotovost glede prihodnjega vodenja te kavkaške republike.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ostro zavrnilo videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z droni na podeželsko rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Tiskovni predstavnik ministrstva je objavljene posnetke označil za smešne in poudaril, da je ruska stran potrebovala dva dni za njihovo objavo, kar po mnenju Kijeva kaže na pomanjkanje resnosti pri pripravi propagandne zgodbe. Ukrajina vztrajno zanika kakršno koli vpletenost v ta incident. Ruska stran po drugi strani trdi, da so njene sile preprečile napad na predsednikovo domovanje, vendar ob tem ne podaja trdnih tehničnih dokazov, ki bi jih lahko preverili neodvisni strokovnjaki. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer in nenehnih medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in politično vodstvo. Kijev meni, da gre za poskus Kremlja, da bi v očeh domače in mednarodne javnosti utemeljil nadaljnjo eskalacijo agresije na Ukrajino. Napetosti med državama se še dodatno krepijo zaradi uporabe naprednih raketnih sistemov in namestitve jedrskega orožja v bližini ukrajinskih meja. Medtem ko nekatere mednarodne osebnosti napovedujejo preboj v mirovnih pogajanjih, tovrstni dogodki na terenu kažejo na globoko nezaupanje in nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Na ruskem smučišču Krasna Poljana v Sočiju se je v sredo, 31. decembra, sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal 10-letno deklico in njenega očeta. Nesreča se je zgodila med smučanjem, ko je gmota snega nepričakovano zdrsnila na progo in ujela oba družinska člana. Takoj po dogodku so na pomoč priskočili drugi prisotni turisti in smučarji, ki so začeli z mrzličnim odkopavanjem zasutih oseb. Po poročanju ruskih medijev so očividci hitro locirali ponesrečenca in ju uspešno rešili izpod snežne odeje še pred prihodom reševalnih služb. Deklica in oče v incidentu nista utrpela hujših poškodb, čeprav so ju reševalci na kraju dogodka preventivno oskrbeli. Incident je sprožil razprave o varnostnih protokolih na smučišču v času povečanega tveganja za plazove.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 prvič uradno potrdila neposredno odgovornost za serijo napadov na rusko tako imenovano senčno ladjevje. Operacije so bile usmerjene proti tankerjem, ki Rusiji omogočajo izvoz nafte kljub mednarodnim sankcijam, kar je po navedbah SBU povzročilo več kot 30-odstotno zmanjšanje izvoza ruske nafte. Poleg napadov na pomorsko floto poročilo dokumentira tudi obsežne ukrajinske operacije proti ruskim rafinerijam v globokem zaledju, vojaškemu letalstvu, podmornicam ter ponovne napade na Krimski most. Vodstvo SBU je poudarilo, da so ti strateški udari prisilili ruske tankerje v spremembo ustaljenih poti in znatno omejili logistične zmogljivosti agresorja. Čeprav so mediji o vpletenosti ukrajinskih sil v preteklosti že ugibali na podlagi neimenovanih virov, ta uradna objava predstavlja pomemben premik v komunikacijski strategiji Kijeva glede operacij na ruskem ozemlju in v mednarodnih vodah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) je poročal o močnem sončnem izbruhu razreda M7,1. Gre za prvi tovrstni dogodek po treh dneh relativnega zatišja na površju Sonca. Izbruh te intenzivnosti spada med močnejše pojave, ki lahko vplivajo na dogajanje v zemeljski ionosferi, vendar ne predstavlja najvišje stopnje nevarnosti. Znanstveniki so pojav zabeležili prek opazovalnih sistemov laboratorija, ki spremljajo aktivnost v aktivnih območjih zvezde. Izbruhi razreda M so desetkrat šibkejši od ekstremnih izbruhov razreda X, vendar še vedno lahko povzročijo kratkotrajne motnje v radijskih komunikacijah na polarnih območjih in vplivajo na delovanje satelitskih sistemov v zemeljski orbiti. Trenutno se Sonce nahaja v obdobju povečane aktivnosti, kar je pričakovano glede na njegov 11-letni cikel.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Britanski dnevnik The Guardian je sovjetsko komedijo režiserja Eldarja Rjazanova z naslovom Ironija usode ali Lahkih nog naokrog (1975) uvrstil na seznam najboljših filmov za ogled v novoletnem času. Filmski kritik Phil Hoad je delo opisal kot klasiko, ki je znana vsakemu Rusu, in izpostavil njeno edinstveno mešanico slovanske melanholije, glasbe skladatelja Mikaela Tariverdieva ter intimne atmosfere. Na seznamu trinajstih izbranih del se je film znašel ob boku svetovno znanih produkcij, kot sta Gospodar prstanov in Društvo mrtvih pesnikov. Hoad je v svoji utemeljitvi poudaril, da film kljub komičnim zapletom ponuja nekaj epohalnega in hkrati osebnega, kar ga je spomnilo na slog poljskega režiserja Krzysztofa Kieślowskega. Časnik je izrecno priporočil izvirno različico iz leta 1975 in ne ameriške predelave z naslovom O usodi (About Fate), ki je izšla leta 2022. Izvirnik, ki je bil v Sovjetski zvezi prvič predvajan 1. januarja 1976, ostaja nepogrešljiv del praznične tradicije v širšem vzhodnoevropskem prostoru.

V gozdovih v bližini Sankt Peterburga v Rusiji sta se na predvečer novega leta izgubila dva moška, ki sta imela s seboj psa. Po dostopnih informacijah sta moška izginila v gozdnatem območju v bližini vikendov v lomonosovskem okrožju leningrajske oblasti. Obe osebi sta v gozd zašli v času praznovanja, kar je sprožilo iskalno akcijo lokalnih reševalnih služb. Informacijo o njunem izginotju je na družbenem omrežju VKontakte objavila prostovoljna iskalna in reševalna enota Extremum, ki je specializirana za tovrstne primere. Iskanje otežujejo zimski pogoji in lokacija območja v bližini počitniških naselij. Identiteta pogrešanih oseb še ni bila javno objavljena, prav tako še ni podatkov o morebitnih najdbah ali sledovih.

V glavnem mestu Majkop in petih okrožjih ruske republike Adigeja so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov razglasili izredne razmere. Odločitev o uvedbi posebnega režima je prek družbenega omrežja Telegram sporočil vodja republike Murat Kumpilov, potem ko so vremenske razmere resno ohromile lokalno infrastrukturo in prometne povezave. Izredne razmere poleg glavnega mesta vključujejo še Majkopsko, Giaginsko, Krasnogvardejsko, Šovgenovsko in Košehabelsko okrožje. Lokalne oblasti so se za ta korak odločile, da bi pospešile odpravljanje posledic snežnega neurja in zagotovile delovanje nujnih služb. Obilne padavine so povzročile težave pri oskrbi in gibanju prebivalstva, vendar natančni podatki o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj niso bili objavljeni.

Finske oblasti so v skupni operaciji v Finskem zalivu prevzele nadzor nad tovorno ladjo Fitburg, ki jo sumijo povzročitve škode na podvodnem komunikacijskem kablu med Helsinki in Talinom. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je z vlečenjem sidra po morskem dnu poškodovala ključno infrastrukturo, zaradi česar so ji mejni organi ukazali preusmeritev v finske ozemeljske vode. Po poročanju finske policije so na krovu člani posadke iz Rusije, Gruzije, Kazahstana in Azerbajdžana, ladja pa je bila na poti iz Sankt Peterburga v izraelsko pristanišče Haifa. Finska policija je že sprožila uradno preiskavo zaradi suma motenja telekomunikacij ter povzročitve sabotaže in poskusa sabotaže v oteženih okoliščinah. Estonski premier Kristen Michal je pojasnil, da ladja po prvih podatkih ne pripada tako imenovanemu ruskemu senčnemu ladjevju, estonska ministrica za digitalizacijo Liisa-Ly Pakosta pa je zagotovila, da incident ne bo vplival na delovanje komunikacij, saj so povezave podvojene preko drugih podvodnih in kopenskih vodov. Finski predsednik Alexander Stubb je ob dogodku poudaril, da je država pripravljena na tovrstne varnostne izzive, medtem ko so države ob Baltskem morju zaradi pogostih incidentov na infrastrukturi od začetka ruske invazije na Ukrajino v stanju visoke pripravljenosti.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki ga ZDA že skoraj dva tedna zasledujejo na odprtem morju, je na trup narisala rusko zastavo. Po poročanju CNN je tanker, ki je sprva plul proti Venezueli, obrnil smer, nakar so ga začele zasledovati ZDA.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

V mestu Dmitrov v Moskovski oblasti se je v torek, 31. decembra, pripetila huda nesreča pri uporabi pirotehničnih sredstev. Najstnik je utrpel resne poškodbe očesa, ko je na družinskem posestvu poskušal prižgati ognjemet, ki je eksplodiral neposredno pred njegovim obrazom, še preden se mu je uspelo umakniti na varno razdaljo. Po poročanju kanala Baza je družina načrtovala praznično pirotehnično predstavo na svojem vrtu, vendar se je praznovanje sprevrglo v tragedijo zaradi domnevno nekakovostne pirotehnike. Poškodovanega mladostnika so nemudoma oskrbeli, po prvih informacijah pa je skoraj oslepel na eno oko. Lokalni organi zadevo še preiskujejo, da bi ugotovili izvor nevarnih izdelkov.