Visoka predstavnica EU Kaja Kalas je izrazila dvom v ukrajinsko vpletenost v napad na Putinovo rezidenco, medtem ko je Venezuela napad obsodila kot teroristično dejanje. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v napadu uporabljenih 91 dronov, ki so bili uničeni. Rusija in Belorusija sta incident označili za cinično provokacijo, ki se je zgodila v času iskanja mirne rešitve za ukrajinsko krizo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike. Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov na Krasnodarskem območju je prišlo do obsežnih zamud v železniškem prometu. Zvezna potniška družba (FPK), podružnica ruskih železnic RŽD, je v sredo sporočila, da na Severnokavkaški železnici trenutno zamuja 55 potniških vlakov. Vremenske razmere so povzročile resne motnje v voznem redu, saj so nanosi snega ponekod onemogočili normalno prevoznost tirov. Ruske oblasti in predstavniki železnic so potrdili, da se njihove ekipe trudijo normalizirati promet, vendar so razmere zaradi vztrajnega sneženja označili za anomalne. Potnikom so svetovali spremljanje ažurnih obvestil o premikih vlakov, medtem ko logistične težave vplivajo na celotno regijo ob Črnem morju, kjer snežne nevihte niso pogost pojav v takšnem obsegu. Do zdaj ni bilo poročil o morebitnih žrtvah, vendar so zastoji povzročili precejšnje gospodarske in logistične nevšečnosti za tisoče potnikov.

Ruska narodna umetnica Larisa Dolina je prek svojega kanala v aplikaciji Telegram objavila podroben razpored svojih nastopov v prazničnih televizijskih oddajah. Pevka bo v novoletni noči, 1. januarja, nastopila na treh glavnih ruskih zveznih televizijskih programih, kjer bo sodelovala v tradicionalnih prazničnih formatih. Gledalci jo bodo lahko spremljali v oddaji Novoletna noč na Prvem kanalu, v priljubljenem Modrem ognju na programu Rusija 1 ter v oddaji Novoletna vselitev na kanalu NTV. Poleg nastopov v najudarnejših terminih je pevka napovedala tudi sodelovanje v drugih projektih, ki bodo predvajani v prvih dneh novega leta. Objava vključuje uradni plakat s termini, s čimer želi umetnica obvestiti svoje občinstvo o prisotnosti v medijskem prostoru med najpomembnejšimi prazniki v Rusiji. Gre za rutinsko promocijsko dejavnost uveljavljene glasbenice v okviru ruskega razvedrilnega programa.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Ukrajinske sile so izvedle odmeven napad na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so po navedbah Kijeva uspešno zadele ruske strateške rezerve goriva. Estonska premierka Kaja Kallas je ob tem dogajanje označila za Putinov poskus preusmerjanja pozornosti od notranjih težav in neuspehov na bojišču. Napad predstavlja nov udarec za rusko logistično mrežo, ki se v zadnjih mesecih sooča s povečanim številom sabotaž na kritični infrastrukturi. Istočasno je prišlo do protislovnih poročil glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko je Kremelj sprva zanikal obstoj dokazov o napadu, je rusko obrambno ministrstvo kasneje objavilo videoposnetke ostankov dronov v snegu. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni analitiki opozarjajo, da posnetki ne potrjujejo trditev o napadu desetine dronov, kar krepi sume o uprizorjenem incidentu za potrebe notranje propagande. Informacijska vojna se tako stopnjuje v času, ko mednarodna skupnost spremlja odzive novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po nekaterih poročilih verjel ruskim navedbam.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke in tehnične dokaze, ki po njihovih navedbah potrjujejo ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu. Po besedah poveljnika raketnih enot ruske zračne obrambe so bili droni izstreljeni iz ukrajinskih regij Sumi in Černigov, cilj pa naj bi bili ključni infrastrukturni in vojaški objekti. Ruske sile so po lastnih navedbah napadalne drone uspešno sestrelile, preden so dosegli cilj. Ukrajinske oblasti in njihovi evropski zavezniki so vpletenost v neposreden napad na predsedniško rezidenco sprva zanikali, vendar je Kijev v sredo zvečer potrdil izvajanje širših operacij z droni proti ruski vojaški infrastrukturi. Moskva poudarja, da ti dogodki predstavljajo stopnjevanje sovražnosti, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za povračilne ukrepe zaradi nenehnih ruskih napadov na ukrajinska mesta in civilno prebivalstvo. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in intenziviranja zračnih napadov na obeh straneh frontne črte.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v zadnjih dneh ponovno znašel v središču kritik zaradi zavajajočih trditev o gospodarski uspešnosti Združenih držav Amerike in pomanjkanja transparentnosti glede svojega zdravstvenega stanja. Novinarske analize so razbile Trumpovo pogosto ponavljano tezo, da so ZDA pod njegovim vodstvom »najbolj vroče gospodarstvo na svetu«. Podatki kažejo, da so številni tuji borzni indeksi, predvsem v Aziji, po donosnosti prehiteli ameriške indekse Dow Jones, Nasdaq in S&P 500, kar spodkopava predsednikovo hiperbolo o absolutni nadvladi. Istočasno so se v javnosti pojavila nova ugibanja o predsednikovem fizičnem zdravju zaradi opaznih modric na njegovih rokah. Medtem ko Bela hiša trdi, da so poškodbe posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi nepojasnjena obarvanja kože pri 79-letnem predsedniku lahko kazala na druge težave. Napetosti so se zaostrile tudi znotraj njegove administracije; Trump je svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja. Kellogg je napovedal svoj odstop z mesta odposlanca v januarju 2026, kar kaže na poglabljanje razkolov v zunanji politiki ZDA.

Ruska federacija je konec leta 2025 in vstop v leto 2026 zaznamovala z novimi vojaškimi napadi na ukrajinska mesta ter kontroverznimi potezami na zasedenih ozemljih. V pristaniškem mestu Odesa so ruske sile na zadnji dan leta izvedle zračne napade, v katerih je bilo po navedbah lokalne vojaške administracije ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Napadi so povzročili znatno škodo na stanovanjskih objektih, kar nadaljuje niz ruskih agresij na to strateško pomembno obmorsko središče, ki se je s podobnimi napadi spopadalo že julija 2025. Istočasno je ruska stran v okupiranem Mariupolu ponovno odprla tamkajšnje dramsko gledališče, ki je bilo uničeno v bombnem napadu marca 2022. Takrat je pod ruševinami stavbe, ki je služila kot civilno zaklonišče z napisom OTROCI, po mednarodnih ocenah umrlo približno 600 ljudi. Ponovno odprtje s predstavo ruske pravljice so ukrajinski viri označili za cinično dejanje oziroma ples na kosteh žrtev. Dogodka so se udeležili visoki ruski uradniki pod mednarodnimi sankcijami, vključno z voditeljem samooklicane Ljudske republike Doneck Denisom Pušilinom. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom obljubil zmago in vztrajal pri nadaljevanju vojaških operacij, s čimer je zavrnil prizadevanja za mir s Kijevom. Njegov nastop je sovpadal s stopnjevanjem napetosti na fronti in sistematičnim uničevanjem ukrajinske infrastrukture, kar kaže na to, da se konflikt v začetku leta 2026 ne bo umiril. Dogajanje v Mariupolu medtem ostaja predmet mednarodnih preiskav o vojnih zločinih, saj Rusija na zasedenih območjih sistematično odstranjuje dokaze o preteklih napadih.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno s pastorjem Burnsom, so javno opozorili, da se Vladimir Putin odziva zgolj na uporabo sile. Burns je poudaril, da so ZDA pripravljene na celovit odgovor, če prihajajoča mirovna pogajanja ne bodo obrodila sadov. Čeprav so v teku priprave na tristranska srečanja med ZDA, Ukrajino in Rusijo, ameriška stran opozarja na agresivno držo Kremlja, ki ogroža diplomatski proces. Po navedbah Burnsa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na sodelovanje z ZDA pri iskanju rešitve, vendar ostaja vprašanje pripravljenosti Moskve na resnične kompromise. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ostal zadržan in se praktično ni dotaknil vojne v Ukrajini ali ameriških prizadevanj za mir. Medtem je indijski premier Narendra Modi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem napadu z droni na Putinovo rezidenco v regiji Novgor. Modi je poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti, in pozval k takojšnji ustavitvi konfliktov. Dogajanje se odvija v luči zaostrovanja ruskih stališč, saj Moskva domnevni ukrajinski napad izkorišča za revizijo svojih pogajalskih izhodišč in pogojevanje mirovnega sporazuma.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Ruske sile so v noči na zadnji dan leta 2025 izvedle silovit napad z droni na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. Po navedbah lokalnih uradnikov so ruska brezpilotna letala zadela večstanovanjske zgradbe in poškodovala električno omrežje, kar je povzročilo nove motnje v oskrbi z energijo. V napadu je bilo ranjenih šest oseb, med njimi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. Ukrajinska vojaška administracija je potrdila, da so stanovanjski bloki utrpeli znatno gmotno škodo, na terenu pa so reševalne ekipe, ki pomagajo prebivalcem poškodovanih zgradb. Gre za nadaljevanje ruske strategije ciljanja civilne in energetske infrastrukture pred prihajajočim novim letom. Kljub poročilom o mirovnih pogovorih Rusija ne kaže znakov popuščanja v svoji zračni kampanji. Napadi na Odeso so v zadnjih mesecih postali stalnica, saj mesto predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz in energetsko stabilnost južnega dela države. Najnovejša eskalacija ponovno postavlja pod vprašaj iskrenost namer Moskve pri iskanju diplomatske rešitve.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Sodišče v egiptovskem letovišču Hurgada je kapitana turistične podmornice oziroma batiŝkafa obsodilo na dve leti zaporne kazni zaradi nesreče, ki se je zgodila konec marca in v kateri je umrlo sedem ruskih državljanov. Tragedija se je zgodila, ko je na krovu batiŝkafa, namenjenega ogledu podvodnega sveta, prišlo do vdora vode med vkrcavanjem ob morski ploščadi, zaradi česar se je plovilo hitro potopilo. Na krovu je bilo v času nesreče 45 turistov iz Rusije, med žrtvami pa je bila tudi deklica, ki je kasneje umrla v bolnišnici. Poleg kapitana, ki mu je tožilstvo očitalo povzročitev smrti iz malomarnosti, je bil obsojen tudi tehnični vzdrževalec plovila, ki mu je sodišče naložilo šest mesecev zaporne kazni. Oba obsojenca imata možnost plačila varščine za začasno izpustitev na prostost v primeru vložitve pritožbe na izrečeno sodbo. Obramba kapitana je med procesom neuspešno zahtevala ustanovitev neodvisne tehnične komisije, ki bi podrobneje raziskala vzroke za nenaden potop plovila. Odločitev sodišča predstavlja epilog tragičnega dogodka, ki je močno odmeval v ruskih in mednarodnih turističnih krogih.

Moskva je javnosti predstavila videoposnetke, ki naj bi dokazovali napad z dronom na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti trdijo, da gre za poskus atentata, ki ga je organiziral Kijev, vendar uradni ukrajinski viri te navedbe odločno zavračajo kot neutemeljene. Kijev je v uradnem odzivu videoposnetke označil za prirejene in zavrnil kakršno koli vpletenost v domnevni incident. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija dogodek lahko uporabila kot povod za nadaljnjo stopnjevanje vojaških dejavnosti v Ukrajini, medtem ko mednarodna javnost ostaja skeptična glede verodostojnosti predstavljenih dokazov, saj neodvisne potrditve dogodka še ni.

Ukrajinske obrambne sile so v noči na 31. december 2024 izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na ključne objekte ruske energetske in vojaške infrastrukture. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je potrdil, da so bili cilji napadov rafinerija nafte v Tuapseju v Krasnodarski regiji, terminal podjetja Tamanneftegas ter naftna baza Temp v Ribinsku. Poleg naftnih terminalov in baz zveznih rezerv so bili pod udarom tudi skladišča streliva ruskih okupacijskih sil. Operacija predstavlja nadaljevanje ukrajinske strategije sistematičnega uničevanja logističnih in energetskih zmogljivosti Ruske federacije, ki podpirajo vojaške operacije na ukrajinskem ozemlju. Po navedbah ukrajinske strani so bili napadi uspešni, saj so povzročili škodo na objektih, ki so ključnega pomena za oskrbo ruske vojske z gorivom in opremo. Ruska stran se o obsegu škode še ni uradno izrekla, vendar poročila s terena potrjujejo eksplozije na omenjenih lokacijah.

Evropska unija je uradno zavrnila navedbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je ruske trditve označila za neutemeljene in jih opredelila kot namerno odvračanje pozornosti ter poskus spodkopavanja realnih prizadevanj za mir. Bruselj opozarja, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za blokado diplomatskih pogajanj, ki so se intenzivirala v zadnjih mesecih. Rusko ministrstvo za obrambo je v odziv objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz o napadu. Na posnetkih so prikazani ostanki brezpilotnega letalnika v gozdnatem območju, častnik protizračne obrambe, ki opisuje potek dogodkov, in domnevna priča, ki poroča o eksplozijah. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni opazovalci in ukrajinska stran opozarjajo, da lokacije in avtentičnosti posnetkov ni mogoče potrditi. Kijev je obtožbe kategorično zanikal in jih označil za propagandni konstrukt, namenjen opravičevanju nadaljnje ruske agresije in stopnjevanja sovražnosti na fronti. Incident se dogaja v času občutljivih diplomatskih procesov, ki potekajo pod vodstvom Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Rusija s stopnjevanjem retorike o neposrednih grožnjah predsedniku Putinu krepi notranjo politično kohezijo in hkrati izvaja pritisk na mednarodno skupnost, da bi si zagotovila ugodnejše izhodišče v morebitnih bodočih pogajanjih. Evropski zavezniki Ukrajine ostajajo skeptični do ruskih dokazov, saj Moskva v preteklosti že večkrat uporabila podobne taktike dezinformiranja.

Finski politik Armando Memma iz konservativne stranke Zavezništvo svobode je kritiziral odziv Kaje Kallas na poročila o napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Memma meni, da bi morala Kallas obsoditi napad, če se izkaže za resničnega.