Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

V Siriji so pripadniki alavitske manjšine protestirali proti nasilju vlade in sektaškemu preganjanju. Protesti so potekali na poziv verskega voditelja te skupnosti.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo na dvorišču stanovanjske hiše na ulici Jasenevaja. Po poročanju Telegram kanalov je eksplozijo povzročila doma narejena bomba, nameščena pod avtomobil Kia Sorento. V eksploziji je bil ranjen 56-letni moški, ki je utrpel številne poškodbe, vključno z zlomom obraza. Na kraju dogodka so posredovale reševalne službe, kriminalisti pa preiskujejo vzrok eksplozije. Poškodovani avtomobil je bil močno uničen.

Preiskava v Avstraliji in na Filipinih glede dveh moških, obtoženih streljanja in smrti 15 ljudi na judovskem festivalu v Sydneyju, ni odkrila dokazov, da bi bila moška del širše teroristične celice.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je napovedal zaostritev azilne politike. Izgone v Sirijo in Afganistan naj bi razširili, azilni postopki v Avstriji pa naj bi dolgoročno postali izjema. Karner upa, da bodo azilni postopki v Avstriji in EU postali "absolutna izjema".

Turška policija je v Istanbulu izvedla več hkratnih racij in aretirala več kot sto osumljenih članov militantne skupine Islamska država, ki naj bi načrtovali napade na božične in novoletne praznike. Oblasti so sporočile, da so prijele tudi Ibrahima Burtakucina v Malatyi, ki je osumljen, da je deloval v imenu teroristične skupine in pripravljal novoletni napad.

V bombnem napadu na mošejo v Homsu v Siriji med petkovimi molitvami je umrlo najmanj osem ljudi, osemnajst pa je bilo ranjenih, so sporočile oblasti.

Število žrtev samomorilskega napada v šiitski mošeji Imama Alija v Homsu je naraslo. Po poročilih je umrlo najmanj šest ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Jordansko zunanje ministrstvo je obsodilo teroristični napad na mošejo.

Nemčija je prvič po začetku sirske državljanske vojne leta 2011 izgnala obsojenega storilca v Sirijo. Poleg tega so istega dne izgnali tudi afganistanskega državljana v njegovo domovino. Predaja sirskemu režimu v Damasku je bila izvedena po pogajanjih s sirskimi oblastmi.

Iran in Islamska republika Afganistan sta ostro obsodila teroristični napad na mošejo Imam Ali ibn Abi Talib v Homsu v Siriji, v katerem je bilo ubitih in ranjenih več ljudi med petkovo molitvijo.

Leto 2025 so v svetovnem merilu najbolj zaznamovale osebnosti, ki so s svojimi dejanji in življenjskimi zgodbami krojile politično realnost in družbeni diskurz. Med najizrazitejšimi figurami izstopa Ahmed al-Sharaa, nekdanji džihadistični voditelj, znan pod imenom Abu Mohammed al-Jolani, ki se je v letu 2025 prelevil v začasnega predsednika Sirije. Njegov vzpon od radikalnega upornika do državnika predstavlja enega najpomembnejših političnih preobratov v regiji Blizhnjega vzhoda. Poleg političnih sprememb v Siriji je pozornost svetovne javnosti ponovno pritegnila Virginia Giuffre, osrednja oseba v primeru pokojnega ameriškega finančnika Jeffreyja Epsteina. Njeno vztrajanje pri iskanju pravice in izpostavljanje zlorab v vplivnih krogih je še naprej spodbujalo razprave o odgovornosti elit. Obe osebnosti, čeprav z različnih področij, simbolizirata dinamiko leta 2025, v katerem so se prepletale drastične geopolitične spremembe in dolgotrajni sodni procesi z močnim moralnim predznakom.

V spopadih med alavitskimi protestniki in nasprotniki na sirski obali je umrlo najmanj tri do štiri ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Spopadi so izbruhnili dva dni po napadu na alavitsko mošejo v Homsu. Oblasti so poskušale ločiti sprti skupini protestnikov. Protesti so potekali v več mestih po Siriji.

V Siriji je prišlo do spopadov med podporniki in nasprotniki vlade, v katerih je po navedbah aktivistov in varnostnih sil umrlo več ljudi. Do nasilnih spopadov je prišlo po pozivu alavitskega voditelja Ghazala Ghazala k pravici alavitske manjšine do samoodločbe.

Papež Leon XIV. je pozval k pravičnosti, miru in stabilnosti za Libanon, Palestino, Izrael in Sirijo. Prav tako je pozval k pogumu za iskren, neposreden in spoštljiv dialog, da bi se končala vojna v Ukrajini. Njegova izjava je bila del božičnega sporočila pred blagoslovom 'Urbi et Orbi'.

Po poročanju New York Timesa se je del visokih sirijskih uradnikov in varnostnih sil Bašarja al Asada po padcu režima preselil v Moskvo. Sam Asad naj bi sprva živel v hotelu Four Seasons, nato v Moskvi-City, kasneje pa v elitni hiši na Rubljovki. Opazili so ga tudi v restavraciji Sixty v stolpu Federacija.

V sirijski provinci Hama so v hiši v okrožju Beyyad našli trupla petih ljudi. Preiskava je pokazala, da je moški umoril ženo in tri hčere, nato pa storil samomor. Oblasti nadaljujejo s preiskavo dogodka.

V severozahodni Turčiji je prišlo do spopadov med pripadniki Islamske države in policijo. V spopadih so bili ubiti trije policisti in šest militantov Islamske države. Poleg tega je bilo ranjenih sedem policistov.

Na stotine vernikov se je zbralo v cerkvi Mar Elias v Siriji, da bi se spomnili tistih, ki so umrli v samomorilskem napadu junija. Mašo so darovali v torek zvečer, ob prisotnosti varnostnih sil. Verniki so prižigali sveče in molili za pokojne.