APDEJT.si

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je med rednim nadzorom ugotovila, da dve tretjini organov v sestavi ministrstev ni ažurnih pri sporočanju zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Nadzor je bil izveden nad predstojniki teh organov.

Predstavniki sedmih verskih skupnosti v Sloveniji so na tiskovni konferenci izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V skupni izjavi so poudarili, da ima vsako človeško življenje neodtujljivo vrednost do naravne smrti in da je zakon zaradi nedopustnega posega v človekovo življenje nesprejemljiv. Opozorili so, da bi legalizacija evtanazije lahko vodila v razlikovanje med "vrednimi" in "manj vrednimi" življenji.

OZS je predlagala vzpostavitev likvidnostnega mehanizma in takojšnjo vzpostavitev brezobrestnih mikroposojil za podjetnike, ki zaradi nepričakovanega zakona o obvezni božičnici ne morejo izplačati božičnice. OZS zahteva tudi nujne davčne razbremenitve in omogočitev izplačila božičnice s.p.-jem z znižanjem davčne osnove.

Nekdanji premier Janez Janša je kritiziral 27-letno vladavino levih strank, ki naj bi Slovenijo pripeljala do točke, kjer Slovencem po plačilu davkov ostane najmanj denarja v Evropi. Janša opozarja, da velik davčni primež ovira hitrejši razvoj države. Podatki Eurostata kažejo na to problematiko.

Kandidacijska komisija je predsednici republike Nataši Pirc Musar posredovala poročilo o primernosti vseh kandidatov za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in njegovega namestnika. Poročilo vsebuje ocene primernosti kandidatov, ne pa tudi ocene, katere je komisija ocenila kot najboljše.

V Levici so zaključili volitve v organe stranke, na katerih so člani za sokoordinatorja izvolili Asto Vrečko in Luko Mesca. Za njuna namestnika sta bila izbrana Nataša Sukič in Simon Maljevac.

Profesorji kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti so izrazili resne pomisleke glede predlaganega Šutarjevega zakona. Ocenjujejo, da je večina predlaganih sprememb v kazenskopravni zakonodaji nepremišljenih, nekatere pa so celo ustavno sporne. Državnemu zboru predlagajo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejme.

Predčasno glasovanje o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo v Ljubljani potekalo med osemnajstim in dvajsetim novembrom na štirih lokacijah, namesto na eni, kot je bilo v navadi. Na referendumsko nedeljo bo volišče omnia v dvorani Stožice.

Katoliška cerkev v Sloveniji je zavrnila očitke o vmešavanju v referendumsko kampanjo glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, poudarjajoč, da branijo temeljne moralne vrednote. Medtem je 33 organizatorjev vključenih v kampanjo pred referendumom. Nasprotniki zakona izpostavljajo poseg v ustavno nedotakljivost življenja in pritisk na ranljive, podporniki pa zagovarjajo pravico do dostojanstvene smrti.

Ddr. Štefan Šumah opozarja, da veliko število zakonov v državi pogosto kaže na njeno moralno in politično propadanje. Pri tem se sklicuje na latinski rek "Corruptissima in re publica plurimae leges", ki ga pripisuje rimskemu zgodovinarju Tacitu. Šumah poudarja, da ko republika izgublja moralne vrednote, se število zakonov povečuje. Članek je bil objavljen na portalu Demokracija pred bližajočimi se volitvami, kar nakazuje na poziv k spremembam.

Danes se izteka rok za prijavo na glasovanje po pošti za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo 23. novembra. Glasujejo lahko oskrbovanci domov za starejše, bolniki v bolnišnicah, zaporniki in invalidi.

Koalicijske stranke v Sloveniji so pripravile paket šestih zakonov, ki uvaja pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. S tem želijo vzpostaviti minimalni higienski standard in povečati zaupanje v državne institucije.

Nekdanji poveljnik celjske civilne zaščite, Teodor Goznikar, je priznal, da je oktobra 2021 in januarja 2022 nekaterim slovenskim politikom pošiljal pisma z grozilno vsebino in naboji. S tožilstvom se je pogodil in bo namesto denarne kazni opravljal 360 ur družbenokoristnega dela.

V Ljubljani se je na volilnem plenumu SDS zbralo okoli 700 potencialnih kandidatov za poslance na prihodnjih državnozborskih volitvah in njihovih podpornikov. Poudarili so slogana "koalicija z volivci" in "za ustavno večino razuma", ki izhajata iz programske usmeritve stranke.

Danes se izteka rok za prijavo za glasovanje po pošti na zakonodajnem referendumu o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki bo 23. novembra. Prijavo morajo oddati volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost, so bili sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda.

Premier Robert Golob je Državnemu zboru predlagal Andrejo Kokalj in Branka Zlobka za nova ministra. Kokalj naj bi nasledila Andrejo Katič na mestu pravosodne ministrice, Zlobko pa bi zamenjal Boštjana Poklukarja kot notranji minister. Predloga sta posledica odstopov Katičeve in Poklukarja po nedavni smrti Novomeščana.

Delavski koaliciji do izteka roka ni uspelo zbrati 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma o pokojninski reformi. Zbrali so le dobro četrtino potrebnih podpisov.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo osnutek zakona, ki predvideva državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem v Sloveniji. Cilj je ohraniti konkurenčnost tega dela industrije. Po besedah ministra Bojana Kumra bo do pomoči upravičenih približno 40 podjetij.

Delodajalci se niso odločili za veto na zakon o obvezni božičnici prek državnega sveta, vendar bodo nekatere člene zakona izpodbijali na ustavnem sodišču. Predlagali bodo tudi začasno zadržanje zakona, pri čemer se bodo sklicevali na načelo svobodne gospodarske pobude.

Delodajalske organizacije ne bodo izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) po sprejetju zakona o izplačilu zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove. Vendar pa načrtujejo ustavno presojo zakona o božičnici in razmišljajo o vložitvi veta prek državnega sveta. Socialni dialog bo okrnjen.

Državni zbor je obravnaval predlog zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov v centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Koalicija predlog podpira, saj naj bi zagotavljal izvajanje pravice do dolgotrajne oskrbe, medtem ko opozicija meni, da gre za zgolj 'gašenje požara' in 'rokohitrske' ukrepe.

Vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) je v državnem zboru ponovno zavrnila predloge SDS in NSi, ki so ciljali na zaščito ljudi in zagotovitev večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. Seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je potrdila, da koalicija ne podpira predlaganih ukrepov.

Državni zbor je s 48 glasovi za in enim proti potrdil zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zakon uvaja obvezno božičnico in zimski dodatek.

Vlada bo predstavila program priuštnega najema stanovanj, ki bo prednostno obravnaval veččlanske družine z nizkimi dohodki, stare od 25 do 45 let. Najemnina ne bo presegala 30 % mesečnih prihodkov gospodinjstva, zmanjšanih za stroške.

Delodajalci so bojkotirali petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi zahteve po umiku zakona o božičnici iz državnega zbora. Kolegij ESS seje ni preklical, ker sindikati s tem niso soglašali. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti v svetu, dokler ne prejmejo odgovora na svoje zahteve.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Leonardu in Arsenu Novaku, obtoženima napada na ribniškega župana Sama Pogorelca in policistko junija letos. Zagovornika obtoženih sta po zaslišanju sodnega izvedenca predlagala, da mnenje o poškodbah poda še en izvedenec.

NSi in Demokrati bodo pri odločanju o podpori Šutarjevemu zakonu sledili mnenju županov jugovzhodne Slovenije. Varuh človekovih pravic poudarja, da morajo biti ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, natančno opredeljeni, utemeljeni in sorazmerni. Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja podpirajo Šutarjev zakon, vendar opozarjajo, da bi morali ukrepi veljati za nedoločen čas. Predstavniki Romov pa načeloma ne nasprotujejo predlogu zakona, a svarijo pred možno neustavnostjo nekaterih ukrepov in prestrogimi ukrepi glede socialnih pomoči.

Več nevladnih organizacij je na novinarski konferenci opozorilo na sporne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona in pozvalo poslance k njegovi zavrnitvi. Organizacije so vladi predale tudi peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.

Katoliška cerkev v Sloveniji je zavrnila očitke, da se vmešava v referendumsko kampanjo glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poudarili so, da ne vodijo politične kampanje, temveč izpolnjujejo svoje poslanstvo z zagovarjanjem temeljnih moralnih vrednot, kot sta spoštovanje življenja in dostojanstva človeka od spočetja do naravne smrti. Cerkev se sklicuje na zapoved »Ne ubijaj« in poudarja, da sta samomor in pomoč pri njem moralno nedopustna.

Ustavno sodišče je sprejelo in izvedlo načrt za reševanje nerešenih zadev, s čimer je skrajšalo trajanje postopkov in izboljšalo učinkovitost ustavne pritožbe kot pravnega sredstva. Evropska komisija je prepoznala znatno manjše število nerešenih zadev in krajše trajanje postopkov. Do septembra 2025 je bilo pred Ustavnim sodiščem 2.135 zaostalih zadev, od tega 1.797 ustavnih pritožb, pri čemer je bil samo en primer starejši od treh let. Za primerjavo, junija 2024 je bilo 769 zadev starejših od treh let.

Gibanje Volt Slovenija, del panevropskega gibanja Volt, je začelo z zbiranjem podpisov za ustanovitev stranke. Poudarjajo evropsko integracijo, decentralizacijo, predvidljivost in transparentnost. Napovedujejo kandidaturo na prihodnjih parlamentarnih in lokalnih volitvah ter obljubljajo sveže politične ideje.

Po izteku prehodnega obdobja je v Sloveniji uradno začela veljati prepoved trajnega privezovanja psov v domačem okolju. Prepoved velja za vse načine trajnega privezovanja, uvedena pa je bila z novelo zakona o zaščiti živali.

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je predlagala, da se Damjana Oroža imenuje za novega predsednika vrhovnega sodišča za šestletno mandatno obdobje. Deset članov komisije je predlog podprlo brez razprave, nihče ni bil proti.

Minister za delo Luka Mesec je po neuspešnem zbiranju podpisov za referendum o pokojninski reformi izrazil zadovoljstvo. Ocenil je, da javnost prepoznava koristnost reforme in da je to zmaga dialoga ter družbenega soglasja.

Na Dolenjskem je nastala panika, ker je Finančna uprava RS (FURS) začela zasegati vozila davčnim dolžnikom v romskih naseljih. Romi množično prodajajo avtomobile, vendar jih avtohiše zaradi preteklih slabih izkušenj ne želijo odkupovati. FURS je okrepil nadzor s skupnimi patruljami s policijo.

Vlada bo podaljšala regulacijo cen pogonskih goriv za dodatnih šest mesecev, vendar bo omogočila višje marže na bencinskih črpalkah ob avtocestah. To pomeni, da se obeta podražitev goriva na teh črpalkah.

Premier Robert Golob je na seji Državnega zbora, posvečeni varnostnim razmeram v jugovzhodni Sloveniji, napovedal množični poziv za predajo nezakonitega orožja. Ocenil je, da vlada s Šutarjevim zakonom že odgovarja na te razmere.

Vlada je potrdila predlog sprememb zakona o orožju, ki državljanom omogoča, da do 31. januarja prihodnje leto predajo nezakonito orožje ali strelivo brez pravnih posledic. Podpredsednik vlade Matej Arčon je po seji vlade izpostavil, da bodo lahko državljani, ki imajo doma nezakonito orožje, to predali do konca januarja.

Poslanca SDS Andreja Hoivika so zaradi slabega počutja in visoke vročine z reševalnim vozilom odpeljali iz državnega zbora. Njegovo zdravstveno stanje zaenkrat še ni znano.

Vlada se je s sindikati dogovorila o uskladitvi olajšav in dohodninske lestvice za leto 2026, kar bo preseglo prvotne napovedi. Olajšave in meje davčnih razredov se bodo dvignile za 75 odstotkov rasti povprečne plače, s čimer bodo neto plače nekoliko višje.

Vlada Slovenije je pri pripravi sprememb proračuna za leto 2026 zmanjšala pričakovane prihodke in povečala načrtovano porabo, vključno s stroški dela in obrambo. Finančni minister Klemen Boštjančič je v Državnem zboru predstavil predlog sprememb proračuna za leto 2026, ki predvideva izplačilo zimskega dodatka s prerazporeditvami sredstev. Letni proračunski primanjkljaj se je povečal na 2,1 milijarde evrov.

Vlada je v novembrski anketi inštituta Mediana za Delo prejela najvišjo povprečno oceno po oktobru 2023. SDS bi z 20,4-odstotno podporo zmagala na volitvah, sledi pa ji Gibanje Svoboda s 16,4 odstotka glasov. SD je zaradi afere Prednik padla na 4,7 odstotka, medtem ko Prebilič in Logar ne bi prestopila parlamentarnega praga.

Okoli 200 ljudi se je zbralo na protestnem shodu v Komendi, kjer so pozvali vlado k pospešitvi izgradnje zadrževalnika poplavnih vod na Tunjščici. Po mnenju protestnikov je izgradnja zadrževalnika ključnega pomena za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Komendi, kjer ob vsakem večjem deževju živijo v strahu.

Francoska vlada se je odločila, da med vikendom prekine razprave o proračunu za leto 2026 v narodni skupščini. Ta odločitev je sprožila takojšnje ogorčenje med poslanci levice, ki so vlado obtožili, da skuša preprečiti glasovanje o proračunu.

Odbor Državnega zbora za delo je po nujnem postopku pripravil dopolnjen predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo (CSD) in v domovih za starejše (DSO) ob uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona naj bi pospešil prehod stanovalcev DSO v novi sistem. Pri tem so podprli več dopolnil koalicije, medtem ko dopolnila SDS niso bila potrjena.

Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog novele zakona o ohranjanju narave. Novela prinaša spremembe na področjih upravljanja zavarovanih območij, interventnega ukrepanja ob ogroženosti ljudi zaradi zveri ter preprečevanja nedovoljene vožnje v naravi.

Odbor Državnega zbora za obrambo danes ni obravnaval predloga dopolnitve zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Predlog, ki ga je v skrajšanem postopku predlagala SDS s prvo podpisano Jelko Godec, je bil umaknjen z dnevnega reda, seja pa je bila po nekaj minutah zaključena.

Policija ocenjuje, da bi za sprotno in učinkovito preverjanje alkoholiziranosti voznikov z etilometri, kot priporoča Ustavno sodišče zaradi njihove večje zanesljivosti v primerjavi z alkotesti, potrebovala med 100 in 150 dodatnih etilometrov. Trenutno jih ima v uporabi 20.

Vrhovno državno tožilstvo je zavrnilo očitke, da je državno tožilstvo po streljanju v romskem naselju Žabjak-Brezje pozno vložilo predlog za hišno preiskavo. Poudarili so, da tožilstvo v postopkih ne zavlačuje in da so tudi v tem primeru delovali nemudoma.

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje primere domnevno ukradenih otrok, je zaslišala mariborskega policista, ki se s primeri ukvarja od leta 2019. Policist ni našel razlogov za sum kraje otrok. Pričala je tudi uslužbenka direktorata za upravne notranje zadeve, ki je pojasnila delo direktorata. Ena izmed izjav je bila: "Bili so patološki odpadek in položeni v neoznačen grob”.