Tehnološki velikan Google je napovedal selitev proizvodnje svojih najnaprednejših pametnih telefonov serije Pixel v Vietnam. Po poročanju medijske hiše Nikkei Asia bo podjetje v letošnjem letu v vietnamskih obratih začelo izvajati najzahtevnejše faze proizvodnje, vključno z modeli Pixel, Pixel Pro in Pixel Fold. Ta odločitev predstavlja pomemben mejnik, saj so te začetne faze razvoja, ki zahtevajo visoko stopnjo inženirskega znanja in obsežna testiranja, doslej potekale skoraj izključno na Kitajskem. Strateška poteza Googla odraža širši trend ameriških tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo zmanjšati svojo odvisnost od kitajske dobavne verige. Podobno strategijo ubira tudi Apple, ki krepi svojo prisotnost v Indiji. Kljub selitvi najprestižnejših modelov bo proizvodnja cenovno dostopnejše linije Pixel A za zdaj ostala na Kitajskem, vendar pa krepitev zmogljivosti v Vietnamu nakazuje na dolgoročno preoblikovanje globalne elektronske industrije. Glavni razlogi za tovrstne premike so naraščajoče geopolitične napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko ter ameriška carinska politika. Ker Vietnam pospešeno vlaga v industrijsko infrastrukturo in usposabljanje kadrov, postaja vse resnejša alternativa kitajskemu proizvodnemu monopolu. Za dobavitelje v regiji sodelovanje pri zgodnjih fazah razvoja novih izdelkov pomeni potrditev tehnične odličnosti in strateškega pomena v svetovnem merilu.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je po navodilih ministra za zdravje Roberta F. Kennedyja mlajšega za več kot tretjino zmanjšal število priporočenih cepiv na uradnem seznamu za otroke v Združenih državah Amerike. Namesto dosedanjih 17 bolezni agencija po novem priporoča cepljenje le proti enajstim, kar vključuje ošpice, medtem ko so bila nekatera cepiva, denimo proti gripi, omejena zgolj na visokotvegane skupine ali posvet z zdravnikom. Vršilec dolžnosti direktorja CDC Jim O'Neill je odločitev utemeljil s celovito znanstveno oceno in usklajevanjem z mednarodnimi standardi bogatih držav, čeprav je agencija pri tem obšla ključni zvezni svetovalni odbor za cepljenje. Strokovnjaki s področja javnega zdravja in pediatri so nad nenadno spremembo izrazili resno zaskrbljenost, saj opozarjajo, da bo takšna poteza povzročila zmedo med starši in povečala tveganje za izbruhe bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Kritiki poudarjajo, da Kennedyjeva dolgoletna skeptična stališča do cepiv neposredno ogrožajo milijone otrok, medtem ko uradniki trdijo, da spremembe ne bodo vplivale na splošno dostopnost cepiv na trgu. Pediatri v praksi kljub novim smernicam staršem svetujejo, naj se držijo dosedanjih protokolov cepljenja. Sprememba politike sledi beležki Bele hiše iz preteklega meseca, ki je zahtevala revizijo praks cepljenja v primerjavi z drugimi razvitimi narodi. Čeprav administracija Donalda Trumpa reformo označuje za zdravorazumsko uskladitev z globalnimi smernicami, medicinska stroka opozarja, da je takšna primerjava pomanjkljiva zaradi demografskih in epidemioloških razlik med ZDA in evropskimi državami. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v ameriški zdravstveni politiki, ki je desetletja temeljila na široki dostopnosti preventivnega cepljenja.

Predsednik ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) Paul Atkins je v ponedeljek izjavil, da ostaja vprašljivo, kako se bodo Združene države Amerike odzvale na poročila o obsežnih zalogah bitconov v lasti Venezuele. Atkins je poudaril, da odločitev o morebitnem zasegu kriptovalut ni v njegovi pristojnosti, temveč v domeni drugih delov administracije predsednika Donalda Trumpa. V pogovoru za televizijo Fox Business se je odzval na nepreverjene navedbe, da naj bi Venezuela razpolagala z do 60 milijardami dolarjev v bitcoinih. Analitiki so izrazili dvom o resničnosti poročil, po katerih naj bi venezuelski režim hranil okoli 600.000 kovancev bitcoin. Atkins se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje o morebitnem odvzemu teh sredstev, saj kot vodja SEC nima pooblastil za tovrstne mednarodne operacije. Poudaril je, da so tovrstna vprašanja del širše zunanje politike in kazenskega pregona, ki ju vodi Bela hiša. Poročila o venezuelskem digitalnem premoženju so se v javnosti pojavila po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Nekdanjega venezuelskega predsednika so ameriške sile prejšnji teden po ukazu Donalda Trumpa prijele in prepeljale v New York, kjer se spopada z obtožbami o kriminalnih dejavnostih. Čeprav so se pojavile spekulacije o usodi državnega premoženja, uradni podatki o dejanskem stanju digitalnih denarnic še niso bili potrjeni s strani neodvisnih opazovalcev bločnih verig.

Los Angeles Lakers so s prepričljivo zmago nad Atlanto s 141:116 prekinili niz treh porazov. LeBron James je dosegel 31 točk, Luka Dončić pa 27. Dončić je po tekmi priznal, da ga že nekaj časa mučijo zdravstvene težave, ki so se po zadnji tekmi še poslabšale. Kljub temu se pripravlja na naslednje tekme in se regenerira z ledenimi kopelmi.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

Ameriška smučarska zvezdnica Mikaela Shiffrin je slavila zmago na prestižnem nočnem slalomu za svetovni pokal v avstrijskem Flachauu, kjer je s svojo predstavo ponovno potrdila prevlado v tehničnih disciplinah. Drugo mesto je zasedla njena reprezentančna kolegica Paula Moltzan, ki je za zmagovalko zaostala za nekaj desetink sekunde, medtem ko so ostale tekmice imele precejšnje težave na zahtevni in ledeni podlagi proge Hermann Maier. Hrvatica Zrinka Ljutić, ki je v zadnjem obdobju nanizala nekaj odstopov, je tokratno tekmo končala na 24. mestu. Čeprav je prekinila negativen niz, je bila njena vožnja zaznamovana s preveliko mero previdnosti, kar ji je onemogočilo preboj med najboljšo deseterico. Druga hrvaška predstavnica, Leona Popović, se sploh ni uspela uvrstiti v finalno vožnjo, kar predstavlja dodatno razočaranje za hrvaški tabor. Shiffrinova je s to zmago še dodatno obogatila svojo rekordno zbirko zmag v svetovnem pokalu in postavila nov mejnik v zgodovini alpskega smučanja. Tekma v Flachauu velja za eno najbolje obiskanih in prestižnih postaj v koledarju, kjer se smučarke spopadajo z visoko ravnjo pritiska in specifičnimi pogoji pod žarometi.

Univerza Texas A&M v ameriški zvezni državi Teksas je profesorju filozofije prepovedala izvajanje predavanj, ki so vključevala branje del antičnega filozofa Platona v okviru razprav o rasni in spolni ideologiji. Odločitev vodstva univerze pod vplivom republikanske administracije odraža naraščajoč nadzor nad akademskimi vsebinami v tej zvezni državi, kjer so določene teme označene za preveč progresivne oziroma ideološko sporne. Akcijo proti profesorju so sprožili očitki, da naj bi bila Platonova dela v določenem kontekstu sumljiva z vidika sodobnih teorij o spolu. Takšna interpretacija antične filozofije je sprožila burne odzive v akademskih krogih, saj Platon velja za utemeljitelja zahodne politične misli in etike, njegovo umikanje iz učnih načrtov pa predstavlja precedens v visokem šolstvu. Dogodek se uvršča v širši trend v Združenih državah Amerike, kjer konservativne oblasti v več zveznih državah omejujejo svobodo govora in raziskovanja na univerzah. Kritiki opozarjajo, da gre za politični pritisk na izobraževalne ustanove, ki bi lahko dolgoročno škodoval kakovosti študija in ugledu ameriškega izobraževalnega sistema.

Približno 16.000 medicinskih sester v večjih zasebnih bolnišničnih sistemih v New Yorku je v ponedeljek, 12. januarja 2026, začelo obsežno stavko, ki velja za največjo tovrstno prekinitev dela v zgodovini mesta. Medicinsko osebje, ki ga zastopa Združenje medicinskih sester države New York (NYSNA), je zapustilo delovna mesta v več enotah bolnišnic Montefiore Einstein, Mount Sinai in New York-Presbyterian. Glavni razlogi za protest so kronično pomanjkanje kadra, zahteve po pravičnem plačilu, ohranitev zdravstvenih ugodnosti ter večja zaščita pred nasiljem na delovnem mestu. Stavka se je danes prevesila v drugi dan, pri čemer sindikati poudarjajo, da so bili v ukrep prisiljeni zaradi nepravičnih delovnih praks vodstev bolnišnic. Protestniki opozarjajo, da pomanjkanje osebja neposredno ogroža varnost bolnikov, saj trenutne razmere ne dopuščajo ustrezne oskrbe. Vodstva bolnišnic so bila v času stavke prisiljena odpovedati nenujne posege in prerazporediti preostalo osebje, da bi zagotovila nujno medicinsko pomoč. Dogajanje v New Yorku pozorno spremlja celoten ameriški zdravstveni sektor, saj bi uspeh te stavke lahko sprožil podobne sindikalne dejavnosti v drugih zveznih državah. Predstavniki medicinskih sester so na tiskovni konferenci pred bolnišnico New York-Presbyterian izpostavili, da je prioriteta stavkajočih kakovostna oskrba, ki pa je brez ustreznih delovnih pogojev in zadostnega števila zaposlenih ni mogoče zagotoviti. Pogajanja med sindikatom in upravo bolnišnic ostajajo negotova.

Ameriška smučarska šampionka Mikaela Shiffrin je zmagala na nočnem slalomu za svetovni pokal pod žarometi v avstrijskem Flachauu. Shiffrinova, ki je vodila že po prvi vožnji, je s tem dosegla svojo 107. zmago v svetovnem pokalu in 70. v slalomski tehniki. Na drugem mestu je končala njena rojakinja Paula Moltzan, kar je Američankam prineslo dvojno zmago na enem najprestižnejših prizorišč v ženskem koledarju alpskega smučanja. Slovenski tabor je zabeležil uspeh z uvrstitvijo dveh tekmovalk v finale. Ana Bucik Jogan je po 18. času prve vožnje v finalu napredovala in tekmo končala na 15. mestu. Poseben mejnik pa je postavila Mariborčanka Nika Tomšič, ki se je prvič v svoji karieri uvrstila v finalno vožnjo med svetovno elito. Tekmo je končala na 23. mestu in s tem vpisala svoje prve točke v svetovnem pokalu. Preostali dve slovenski predstavnici sta ostali brez uvrstitve v finalni del tekmovanja. Mlada zamejka Caterina Sinigoi je po prvi vožnji zasedla 43. mesto, kar je bilo premalo za trideseterico, medtem ko je Lila Lapanja odstopila že v zgornjem delu prve proge. Tekma v Flachauu je potrdila vrnitev Shiffrinove na vrh, potem ko je njen niz pred tem v Kranjski Gori prekinila Švicarka Camille Rast.

Združene države Amerike so Muslimansko bratovščino v Egiptu, Libanonu in Jordaniji uradno razglasile za teroristično organizacijo. Odločitev je danes naznanil ameriški državni sekretar Marco Rubio, kar pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do bližnjevzhodnih islamističnih gibanj. Razglasitev vključuje stroge sankcije in prepoved kakršne koli finančne ali materialne podpore tem vejam organizacije. Ukrep se osredotoča na specifične izpostave gibanja v omenjenih državah, kjer ima Muslimanska bratovščina različen stopnjo političnega vpliva. Medtem ko je v Egiptu gibanje že dlje časa prepovedano, v Jordaniji deluje preko svoje politične veje, v Libanonu pa predstavlja pomemben del tamkajšnjega družbenopolitičnega mozaika. Ameriška administracija s tem korakom krepi pritisk na regionalne akterje, ki so povezani z dejavnostmi, ki jih Washington označuje za destabilizacijske. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza povzročila diplomatske napetosti v regiji, zlasti z državami, ki so v preteklosti dopuščale delovanje bratovščine. Odločitev odraža strožje stališče nove ameriške administracije do političnega islama in skupin, ki so po mnenju Washingtona neposredno ali posredno povezane z militantnimi aktivnostmi na Bližnjem vzhodu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton sta uradno zavrnila vabilo na pričanje pred ameriškim kongresom v okviru preiskave primera pokojnega finančnika in spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Odločitev zakoncev, o kateri poroča britanski BBC, prihaja po večmesečnih prizadevanjih kongresnega odbora za nadzor, da bi pridobil njuno izpoved glede povezav s pokojnim milijarderjem. Zavrnitev pričanja predstavlja pomemben mejnik v preiskavi, saj so preiskovalci upali, da bosta Clintonova razjasnila naravo svojih stikov z Epsteinom, ki je bil obtožen organizirane spolne trgovine z mladoletnicami. Čeprav so bili sodni pozivi izdani že avgusta, se zakonca nista odzvala na način, ki bi omogočil neposredno zaslišanje pred odborom, kar dodatno zapleta parlamentarni del preiskave. Primer Epstein še naprej sproža številna ugibanja v ameriški javnosti, saj so v zadevo vpletene številne visoke politične in družbene osebnosti. Kongresni odbor kljub zavrnitvi nekdanjega predsedniškega para napoveduje nadaljevanje preiskave in analizo memoranduma, ki so ga v povezavi s primerom pripravili zvezni uradniki. Za zdaj ni jasno, ali bo kongres uporabil dodatna pravna sredstva za prisilno privedbo prič.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Nekdanji župan New Yorka Eric Adams se je znašel v središču javnih obtožb zaradi domnevne vpletenosti v tvegane kripto dejavnosti, povezane z novo memecoin kriptovaluto. Adamsu očitajo izvedbo tako imenovane prevare 'rug pull', pri kateri so promotorji nenadoma umaknili sredstva iz projekta in povzročili izgubo vrednosti za ostale vlagatelje. Vrednost domnevne goljufije naj bi dosegla tri milijone ameriških dolarjev, kar je sprožilo val kritik znotraj kripto skupnosti. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti predvsem zaradi Adamsove pretekle podpore digitalnim valutam in njegovega položaja v eni najpomembnejših svetovnih metropol. Obtožbe nakazujejo, da je Adams svojo politično prepoznavnost uporabil za promocijo žetona, ki se je kasneje izkazal za nestabilnega ali načrtno opustošenega. Za zdaj Adams ali njegovi predstavniki niso podali uradnih izjav glede konkretnih obtožb o finančni malverzaciji. Kripto skupnost in finančni analitiki opozarjajo na nevarnosti vlaganja v žetone, ki jih podpirajo znane osebnosti brez ustreznega regulatornega nadzora. Primer Erica Adamsa bi lahko postal eden vidnejših primerov pregona ali vsaj javne diskreditacije politikov, ki so se neposredno vpletli v visoko tvegane špekulativne finančne instrumente. Preiskave o tem, ali so bila v ozadju storjena kazniva dejanja, se po navedbah nekaterih virov že pripravljajo.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ameriška letalska družba Delta in podjetje Aviation Capital Group sta pri proizvajalcu Boeing naročila skupno 80 novih letal, kar pomeni pomemben mejnik za ameriškega letalskega velikana. Delta je oddala naročilo za 30 letal tipa 787 Dreamliner z opcijo za nakup dodatnih 30, medtem ko je družba Aviation Capital Group naročila 50 letal. Čeprav podrobnosti o finančni vrednosti obeh poslov niso bile javno razkrite, ti premiki kažejo na stabilizacijo poslovanja ameriškega podjetja. Boeing se je po večletnih težavah, ki so vključevali tragični nesreči letal 737 MAX v letih 2018 in 2019 ter tehnične napake z vrati zasilnega izhoda v začetku leta 2024, ponovno povzpel na vrh po številu prodanih letal. Kljub temu da je evropski tekmec Airbus v preteklem letu dobavil večje število letal, Boeing trenutno vodi na področju novih naročil. To nakazuje na postopno vračanje zaupanja letalskih prevoznikov v varnost in zanesljivost ameriških letal. Konkurenčni boj med Airbusom in Boeingom ostaja intenziven, saj se oba proizvajalca spopadata s spremenljivimi zahtevami trga in logističnimi izzivi. Medtem ko Airbus krepi svojo prisotnost na trgih, kjer je prej prevladoval Boeing, slednji s povečevanjem prodaje in izboljšanjem dobavnih verig poskuša nadoknaditi zamujeno v zadnjem desetletju.

Jack Smith, posebni tožilec, bo 22. januarja javno pričal pred Odborom za pravosodje v predstavniškem domu. Donald Trump je z ukinitvijo dolgoletnega dela zveznih tožilcev povzročal padec morale. Odvetnik je opozoril, da bi se lahko kdo poškodoval zaradi Ivan Raiklina, ki je sledil zvezni tožilki in jo zasliševal pred zveznim sodiščem v Washingtonu.

Zvezna porota je 49-letnega Gregoryja Vandenberga, nekdanjega pripadnika elitne enote ameriške mornarice Navy SEAL s neonacističnimi prepričanji, spoznala za krivega načrtovanja uporabe eksplozivnih sredstev proti policistom. Vandenberg je iz El Pasa v Teksasu v San Diego potoval z namenom, da bi med protestom z naslovom "No Kings Day" junija 2025 napadel predstavnike zakona. Po navedbah zveznega tožilstva je čez državno mejo prevažal pirotehnična sredstva, ki jih je nameraval uporabiti kot orožje. Preiskava je razkrila, da je obsojenec načrtoval izstreljevanje eksplozivnih teles neposredno v policijske enote, ki so varovale javni shod. Njegova dejanja so bila motivirana z ekstremističnimi ideologijami, kar je dodatno obremenilo potek sodnega postopka. Po izreku sodbe v San Diegu je sodišče odredilo pripor do izreka kazni, saj so ga prepoznali kot nevarnost za javno varnost. Sodni postopek je osvetlil tveganja, ki jih predstavljajo radikalizirani posamezniki z vojaškim ozadjem in dostopom do nevarnih snovi. Primer je sprožil razprave o varnostnih protokolih na javnih shodih v Združenih državah Amerike ter o nadzoru nad prevozom nevarnih snovi med posameznimi zveznimi državami. Vandenberg se sedaj sooča z večletno zaporno kaznijo zaradi ogrožanja življenj in kršenja zveznih zakonov o eksplozivih.

Nekdanji pripadnik ameriške vojne mornarice Jinchao Wei je bil obsojen na 200 mesecev oziroma več kot 16 let zveznega zapora zaradi posredovanja občutljivih vojaških informacij kitajskim obveščevalnim službam. Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v uradni izjavi potrdilo, da je Wei v času služenja na ladji USS Essex v San Diegu Kitajski prodajal dokumente o delovanju plovil in njihovih oborožitvenih sistemih. Njegovo delovanje je neposredno ogrozilo nacionalno varnost države in varnost njegovih soborcev na morju. Sodni postopek se je zaključil tovrstnim izrekom kazni po tem, ko je bil Wei avgusta lani spoznan za krivega vseh točk obtožnice. Petindvajsetletni Wei, znan tudi pod imenom Patrick, je po navedbah tožilstva prejel več tisoč dolarjev v zameno za tehnične priročnike, načrte in podatke o mornariških vajah. Preiskovalci so ugotovili, da je bil Wei v stiku s kitajskim častnikom obveščevalne službe že od leta 2022, ko je bila njegova prošnja za ameriško državljanstvo še v postopku. Obsodba predstavlja del širše kampanje ameriških organov pregona proti kitajskemu gospodarskemu in vojaškemu vohunjenju. Tožilstvo je poudarilo, da je Wei izdal prisego lastni državi zaradi finančne koristi, s čimer je Kitajski omogočil vpogled v kritično obrambno tehnologijo. Poleg zaporne kazni mu je sodišče naložilo tudi obdobje nadzorovanega izpusta po prestani kazni, primer pa služi kot opomin drugim pripadnikom vojske o strogih sankcijah za veleizdajo.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da je odločitev Washingtona o izstopu iz te organizacije nevarna tako za Združene države Amerike kot za preostali svet. Po njegovih besedah bo umik ključne članice neposredno vplival na svetovno zdravstveno varnost in zmožnost odzivanja na prihodnje krize. Ghebreyesus je poudaril, da bodo z izstopom najbolj prizadeti prav ameriški državljani, saj bodo manj varni pred globalnimi grožnjami. Trenutno še ni natančno določeno, kdaj bo odhod ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije postal uraden, saj postopek vključuje določene administrativne in časovne pogoje. Kljub temu napovedi sprožajo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti, saj so ZDA tradicionalno veljale za največjo finančno podpornico organizacije in ključno partnerico pri izvajanju številnih zdravstvenih programov. Opozorila prihajajo v času, ko se svet trudi uskladiti odzive na mednarodne zdravstvene izzive. Izstop bi lahko povzročil precejšen primanjkljaj v proračunu WHO, kar bi po mnenju strokovnjakov omejilo delovanje agencije na področju nadzora nad nalezljivimi boleznimi in pomoči državam v razvoju. Vodstvo organizacije si zato še naprej prizadeva za ohranitev sodelovanja z ameriško administracijo.