Grenlandski premier Nielsen potrdil zvestobo Danski sredi ameriških teženj po otoku

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavnih izjavah ponovno obudil razpravo o ameriški priključitvi Grenlandije, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Miller je poudaril, da bi otok moral postati del Združenih držav Amerike, pri čemer je zatrdil, da Washingtonu za dosego tega cilja ne bi bilo treba uporabiti vojaške sile. Po njegovih besedah imajo Združene države pravico do ozemlja, kar je v diplomatskih krogih že povzročilo nove napetosti med Washingtonom in Københavnom. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s temi izjavami okrepila pritiske na Dansko, kar je sprožilo val kritik s strani mednarodnih zaveznikov. Millerjeve trditve sledijo prejšnjim neuspešnim poskusom odkupa otoka, ki so že v preteklosti obremenili odnose med državama. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava suverenost Danske in avtonomijo grenlandskega ljudstva, medtem ko ameriška stran vztraja pri strateškem pomenu otoka za varnost in gospodarske interese v Arktični regiji.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je sprožil diplomatski spor z Nemčijo, potem ko je nemški ministrici za zdravje Nini Warken poslal pismo, v katerem ostro obsoja kazenski pregon zdravnikov in pacientov zaradi kršitev med pandemijo covida-19. Kennedy v pismu in videonagovoru na družbenem omrežju X nemškim oblastem očita pregon več kot tisoč zdravnikov ter tisočev njihovih pacientov, ki so bili vključeni v izdajanje potrdil o oprostitvi nošenja mask in cepljenja. Nemška politična javnost se je na očitke odzvala z ogorčenjem. Predvsem poslanci iz vrst Zelenih, med njimi Janosch Dahmen, so Kennedyjeve navedbe označili za napad na nemško pravosodje in ustavni red. Kritiki Kennedyju očitajo, da s svojimi izjavami spodkopava znanstvena dejstva o pandemiji in se vmešava v notranje zadeve suverene države, medtem ko se nemško pravosodje še vedno ukvarja s številnimi procesi proti tistim, ki so med krizo domnevno kršili zakonodajo. Spor poudarja vse večja razhajanja v interpretaciji pandemijskih ukrepov med novo ameriško administracijo in evropskimi zaveznicami. Kennedy, ki je znan po svojem skeptičnem odnosu do cepiv mRNA, s tovrstnimi dejanji napoveduje bolj konfrontacijsko politiko na področju javnega zdravja na mednarodni ravni, kar bi lahko v prihodnje dodatno obremenilo čezatlantske odnose.