Podjetje za umetno inteligenco xAI, ki ga vodi ameriški milijarder Elon Musk, je od vlagateljev pridobilo 20 milijard dolarjev kapitala za nadaljnji razvoj in širitev svojih dejavnosti. Ta obsežna finančna injekcija prihaja v času, ko se podjetje sooča s kritičnimi odzivi javnosti glede svoje programske opreme Grok. Slednja je bila tarča kritik zaradi ustvarjanja neprimernih in razgaljenih slik mladoletnih oseb, kar je sprožilo razprave o varnostnih mehanizmih Muskove tehnologije. Kljub etičnim pomislekom in kontroverzam, ki obkrožajo delovanje klepetalnika Grok, so vlagatelji pokazali izjemno zaupanje v dolgoročni potencial podjetja. Sredstva bodo namenjena predvsem krepitvi računske infrastrukture in izboljšanju modelov umetne inteligence, s čimer želi Musk konkurirati uveljavljenim igralcem na trgu, kot sta OpenAI in Google. Visok znesek investicije potrjuje, da tehnološki sektor kljub regulatornim tveganjem še naprej močno stavi na razvoj generativne umetne inteligence pod Muskovim vodstvom.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Voditelji ameriških demokratov so v torek obeležili peto obletnico napada na ameriški kongres, ki se je zgodil 6. januarja 2021. Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries sta na tiskovni konferenci poudarila pomen ohranitve demokratičnih institucij. Dogodek je sledil ponovnemu srečanju članov posebnega odbora predstavniškega doma, ki je v preteklosti preiskoval nemire. Demokrati so obletnico izkoristili za opozarjanje na nevarnosti ekstremizma in pomen pravne države. Na drugi strani je administracija Donalda Trumpa obletnico zaznamovala z objavo gradiv, v katerih so za dogodke obtožili demokrate in nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea. Republikanski tabor je dogajanje označil za "pravo vstajo" s strani demokratov, s čimer so se odzvali na kritike o odgovornosti Trumpovih privržencev za vdor v stavbo kongresa. Razhajanja med strankama ob obletnici odražajo globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se pogledi na dogodke izpred petih let še vedno korenito razlikujejo. V Washingtonu so potekala tudi neuradna zaslišanja, na katerih so udeleženci podrobneje analizirali potek takratnih nemirov in njihove posledice za ameriško družbo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta med nedavnim incidentom utrpela lažje poškodbe glave. Po informacijah, ki so jih po navedbah ameriške mreže CNN posredovali predstavniki administracije takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa, sta se zakonca poškodovala med hitrim umikom v varno sobo. Do nesreče naj bi prišlo, ko sta med poskusom zagotovitve lastne varnosti z glavama udarila ob podboj vrat varnega prostora. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v Venezueli, ko je predsednik Maduro s svojo ekipo izvajal varnostne protokole za zaščito pred morebitnimi grožnjami. Čeprav podrobnosti o naravi grožnje niso povsem pojasnjene, vladni viri poudarjajo, da sta poškodbi lažji in ne ogrožata njunega zdravstvenega stanja ali sposobnosti opravljanja funkcij. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, zlasti glede učinkovitosti varnostnih protokolov v predsedniški palači v Caracasu.

Ameriška televizijska mreža TLC je v torek, 6. januarja, začela s predvajanjem osme sezone priljubljene resničnostne serije Sestri s tono (1000-lb Sisters). Nova sezona spremlja nadaljnje življenjske izzive sester Amy in Tammy Slaton ter njunih družinskih članov, ki se spopadajo z vprašanji telesne teže in osebnimi preizkušnjami. Premiera sezone je bila na sporedu ob 21. uri po vzhodnoameriškem času. Gledalci v Združenih državah Amerike so si prvo epizodo lahko ogledali prek različnih platform, vključno z možnostmi brezplačnega dostopa prek preizkusnih obdobij ponudnikov spletne televizije. Serija, ki je skozi leta pridobila široko mednarodno občinstvo, v novi sezoni obljublja vpogled v ključne mejnike v življenju obeh protagonistk, pri čemer se osredotoča na njun napredek pri izgubi teže in medsebojne odnose znotraj družine Slaton.

Ameriška nogometna ekipa Buffalo Bills je v torek v svojo ekipo za trening uradno vključila izkušenega brcalca Matthewa Wrighta. Odločitev vodstva kluba je preventivne narave, saj je trenutni prvi brcalec Matt Prater med zadnjo tekmo obnovil poškodbo desne štiriglave stegenske mišice. Njegov nastop na prihajajočih tekmah končnice lige NFL ostaja negotov, zato so se v klubu odločili za hiter odziv na trgu prostih igralcev. Devetindvajsetletni Wright prinaša v moštvo dragocene izkušnje, saj je v ligi NFL preživel že šest sezon. V letošnji tekmovalni rudi je nastopil na štirih tekmah, nazadnje pa je bil član ekipe Pittsburgh Steelers. S to potezo so si Billsi zagotovili stabilnost na položaju, ki bi ob morebitni odsotnosti Praterja lahko predstavljal šibko točko v ključnem delu sezone, ko se moštvo bori za najvišja mesta v končnici.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Ameriški igralec George Clooney je v nedavnem intervjuju delil spomine na svoj prvi poljub, ki se je zgodil za cerkvijo, ko je bil star enajst let. Hollywoodski zvezdnik je obujal spomine na svoje otroštvo in zgodnja leta, pri čemer je poudaril, da je bil dogodek zanj takrat zelo pomemben in se mu je vtisnil v spomin prav zaradi specifične lokacije v bližini verskega objekta. Poleg osebnih zgodb iz zasebnega življenja se je 63-letni igralec dotaknil tudi svoje poklicne poti. Priznal je, da vsi filmski poljubi pred kamerami niso potekali brez težav ali nerodnosti, kar je pogost pojav v filmski industriji. Kljub statusu enega najbolj prepoznavnih obrazov svetovne kinematografije Clooney ostaja neposreden pri opisovanju izkušenj, ki so zaznamovale njegovo odraščanje in kariero v Hollywoodu. Njegove izjave so hitro pritegnile pozornost svetovnih medijev, saj igralec le redko deli tako intimne podrobnosti iz svoje preteklosti.

Republikanski poslanec iz Indiane Jim Baird je bil v torek hospitaliziran po prometni nesreči, v kateri je v njegovo vozilo trčilo drugo vozilo. Njegova pisarna je sporočila, da kongresnik, ki v predstavniškem domu Združenih držav Amerike služi od leta 2019, pričakuje popolno okrevanje. Podrobnosti o naravi njegovih poškodb ali lokaciji nesreče niso bile takoj razkrite, so pa predstavniki potrdili, da je njegovo stanje stabilno. Novica o Bairdovi nesreči je prišla v času, ko se republikanska stranka v Washingtonu spopada z izgubo drugega člana. Pred kratkim je namreč umrl Doug LaMalfa, republikanski predstavnik iz Kalifornije z večmandatnim stažem. Incident Bairda dodatno obremenjuje republikanske vrste v kongresu, vendar optimistične napovedi o njegovem okrevanju nakazujejo na hitro vrnitev k zakonodajnim dolžnostim.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

V študentski košarkarski ligi NCAA se je odvila odmevna tekma med ekipama Houston Cougars in Texas Tech Red Raiders, ki sta se srečali v okviru močne konference Big 12. Moštvo iz Houstona, ki je bilo pred srečanjem na sedmem mestu lestvice z razmerjem zmag in porazov 13:1, je gostilo štirinajstorangirano ekipo Texas Tech, ki je sezono začela z 11 zmagami in tremi porazi. Športni javnosti so bili na voljo različni načini spremljanja obračuna, vključno z neposrednimi televizijskimi prenosi in brezplačnimi spletnimi pretoki. Srečanje je predstavljalo pomemben zgodnji preizkus moči v konferenci Big 12, saj sta obe ekipi uvrščeni med najboljših petindvajset moštev v državi. Tekma je pritegnila precejšnjo pozornost gledalcev zaradi visokih uvrstitev obeh univerzitetnih programov in njihovega pomena za končno razvrstitev pred končnico sezone.

Obrambni igralec ekipe Cincinnati Bengals v ameriški ligi NFL, Cam Taylor-Britt, je bil v torek na sodišču okrožja Hamilton obsojen na petdnevno zaporno kazen. 26-letni športnik je priznal krivdo za kaznivo dejanje nevarne vožnje in vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Sodnik mu je kazen izrekel nemudoma po priznanju, igralec pa je moral takoj začeti s prestajanjem kazni v lokalnem zaporu. Dogodek predstavlja precejšen udarec za ekipo Cincinnati Bengals, saj je Taylor-Britt ključen član njihove obrambe v njegovi četrti sezoni v profesionalni ligi. Čeprav so podrobnosti samega prometnega prekrška ostale omejene na pravne kvalifikacije neklasificirane vožnje brez dovoljenja in brezobzirnega upravljanja vozila, je hitra izvršitev zaporne kazni presenetila del športne javnosti. Vodstvo ekipe in liga NFL se na razsodbo uradno še nista odzvala, vendar Taylor-Britta poleg zapora verjetno čakajo še disciplinski ukrepi s strani lige.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Ruske oblasti so razpisale mednarodno tiralico za 35-letnim ruskim državljanom, ki je bil novembra 2025 pridržan na tajskem otoku Phuket na podlagi zahteve Združenih držav Amerike. Moškega, ki ga ameriška stran označuje za hekerja svetovnega kova, sumijo organiziranja kriminalne združbe in tatvin z uporabo informacijske tehnologije. Po navedbah ruskih pravosodnih dokumentov se mu očita vpletenost v vdore v digitalno infrastrukturo državnih organov v Evropi in ZDA. Pridržanje sta izvedla tajska policija in oddelek za boj proti kibernetski kriminaliteti ob prisotnosti agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Med aretacijo v hotelu so osumljencu zasegli prenosni računalnik, več pametnih telefonov in kriptografsko denarnico, ki bodo služili kot dokazno gradivo v postopku. Ruski generalni konzul na Phuketu Jegor Ivanov je potrdil, da so aretiranega moškega po pridržanju 6. novembra 2025 premestili v Bangkok, kjer čaka na nadaljnje postopke glede izročitve. Ruska poteza z razpisom lastne tiralice se v mednarodnem okolju pogosto razume kot pravni manever, s katerim želi država izvorna preprečiti izročitev svojega državljana tretji državi in zahtevati njegovo vrnitev v domovino.