Trumpova administracija in guvernerji zahtevajo 15 milijard dolarjev od tehnoloških velikanov za nove elektrarne

Ameriški predsednik Donald Trump je v sodelovanju z guvernerji več severovzhodnih zveznih držav pozval največjega operaterja električnega omrežja v državi, PJM Interconnection LLC, k izvedbi nujne veleprodajne dražbe električne energije. Namen pobude je prisiliti tehnološka podjetja, da neposredno financirajo gradnjo novih elektrarn, ki so potrebne za delovanje energetsko potratnih podatkovnih centrov za umetno inteligenco. S tem ukrepom želi administracija razbremeniti običajne gospodinjske odjemalce, ki se soočajo z naraščajočimi stroški komunalnih storitev. Načrt predvideva, da bi operater PJM izvedel dražbo, na kateri bi se tehnološki velikani potegovali za 15-letne pogodbe za nove proizvodne zmogljivosti. Takšen pristop bi tehnološkim korporacijam omogočil dostop do stabilnih virov energije, ki jih nujno potrebujejo za razvoj umetne inteligence, hkrati pa bi stroške širitve infrastrukture prenesel z javnih proračunov in položnic državljanov na zasebni kapital. Tehnološka podjetja so po poročanju nekaterih virov načeloma naklonjena predlogu, saj jim zagotavlja dolgoročno energetsko varnost. Poteza je neposreden odziv na vse večje obremenitve nacionalnega omrežja, ki so posledica gradbenega razcveta na področju digitalne infrastrukture. Trumpova administracija meni, da je nujno vzpostaviti mehanizem, kjer tisti, ki povzročajo največje povečanje povpraševanja po energiji, tudi nosijo stroške njene proizvodnje. To predstavlja pomemben premik v ameriški energetski politiki, saj poskuša država uskladiti tehnološki napredek s stabilnostjo cen za končne uporabnike.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Ameriško podjetje Meta Platforms je napovedalo serijo strateških dolgoročnih sporazumov s podjetji Vistra, TerraPower in Oklo, s katerimi si želi zagotoviti stabilno oskrbo z električno energijo za svoje rastoče potrebe na področju umetne inteligence. Osrednji del dogovora predstavlja 20-letna pogodba s podjetjem Vistra za nakup več kot 2.600 megavatov energije iz treh obstoječih jedrskih elektrarn, kar vključuje tudi povečanje njihove zmogljivosti. Meta s tem korakom naslavlja energetsko intenzivne potrebe svojih podatkovnih centrov, vključno s superračunalniškim vozliščem Prometheus v Ohiu. Poleg uporabe obstoječih virov se Meta spopada z izzivi prihodnje oskrbe s podpiranjem novih tehnologij. Sodelovanje s podjetjem TerraPower, ki ga podpira Bill Gates, vključuje razvoj dveh reaktorjev tipa Natrium, ki namesto vode za hlajenje uporabljata natrij. Hkrati je podjetje sklenilo dogovor s podjetjem Oklo za gradnjo novih mikroreaktorjev v zvezni državi Ohio, kar naj bi po napovedih ustvarilo tisoče novih delovnih mest v gradbeništvu in operativnem sektorju. Pričakuje se, da bodo novi viri energije v omrežje vključeni med letoma 2030 in 2035. Strateška usmeritev Mete odraža širši trend v tehnološki industriji, kjer veliki ponudniki oblačnih storitev iščejo brezogljične in zanesljive vire energije. Dogovori naj bi skupno zagotovili do 6,6 gigavata električne energije, kar bi zadoščalo za oskrbo približno petih milijonov gospodinjstev, vendar bo vsa energija namenjena poganjanju infrastrukture za umetno inteligenco. Finančne podrobnosti poslov niso bile razkrite, so pa delnice vpletenih energetskih podjetij po objavi novice na borzi močno zrasle.