Ameriški tehnološki gigant Meta Platforms je sklenil 20-letno pogodbo z energetskim podjetjem Vistra za nakup več kot 2600 megavatov jedrske energije, kar predstavlja enega največjih tovrstnih poslov v panogi. Namen sporazuma je zagotoviti stabilen vir nizkoogljične električne energije za napajanje Metinega ambicioznega grozda podatkovnih centrov Prometheus v Ohiu, ki so ključni za razvoj umetne inteligence. Dogovor vključuje obstoječo proizvodnjo iz treh nukleark ter povečanje njihove zmogljivosti, kar bo podjetju Vistra omogočilo načrtovanje podaljšanja obratovalnih licenc za dodatnih 20 let. Poleg sodelovanja z uveljavljeno Vistro je krovna družba Facebooka napovedala tudi podporo razvoju novih tehnologij z dogovori s podjetjema TerraPower, ki ga podpira Bill Gates, in Oklo. Ta partnerstva so usmerjena v pospešitev projektov novih jedrskih reaktorjev in zagotavljanje jedrskega goriva. Skupna dolgoročna strategija predvideva razvoj zmogljivosti do 6,6 gigavata, kar zadostuje za oskrbo približno petih milijonov gospodinjstev, vendar bo v celoti namenjeno tehnološki infrastrukturi. Ta poteza odraža naraščajoč trend med velikimi tehnološkimi podjetji, ki se zaradi energetske potratnosti umetne inteligence vse pogosteje zatekajo k jedrski energiji kot zanesljivemu in čistemu viru. Po objavi novice so delnice podjetij Vistra in Oklo na borzi beležile znatno rast, saj investitorji v tovrstnih dolgoročnih pogodbah vidijo jamstvo za stabilno poslovanje in razvoj nove energetske infrastrukture v Združenih državah Amerike.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.