Administracija Donalda Trumpa predlagala nujno dražbo elektrike za financiranje podatkovnih centrov

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Administracija predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je napovedala serijo novih ukrepov, ki vključujejo uvedbo carin na države, ki pošiljajo vojaške enote na Grenlandijo, ter pritisk na bančni sektor za znižanje obrestnih mer. Bela hiša spodbuja uvedbo novega koncepta kreditnih kartic, imenovanih 'Trumpove kartice', s katerimi želi predsednik Trump uveljaviti enoletno omejitev obrestnih mer pri 10 odstotkih. Ukrep je del širših prizadevanj za preoblikovanje finančnega trga pod pretvezo povečanja dostopnosti kreditov za državljane. Na zunanjepolitičnem področju je napoved novih carin povzročila zaskrbljenost, saj so usmerjene proti zaveznicam, ki so na Grenlandijo napotile svojo vojsko. Ta poteza dodatno zaostruje odnose znotraj mednarodne skupnosti in nakazuje na vse večjo uporabo gospodarskih sankcij kot orodja za doseganje geopolitičnih ciljev. Hkrati se administracija spopada z notranjimi pravnimi izzivi, saj je pravosodna ministrica države New York, Letitia James, sprožila večdržavni pravni postopek proti izvršnemu ukazu, ki ustavlja zvezno financiranje programov, povezanih z vprašanji spola. Spori med New Yorkom in zvezno vlado so se v zadnjem obdobju okrepili, zlasti na področju ideoloških in socialnih vprašanj. Medtem ko Trumpova administracija trdi, da s svojimi ukrepi varuje tradicionalne vrednote in proračunska sredstva, nasprotniki pod vodstvom Jamesove opozarjajo na kršenje ustavnih pravic in diskriminacijo. Ti dogodki odražajo globoko polarizacijo ameriške družbe, ki se vse bolj seli v sodne dvorane in vpliva na stabilnost zveznih institucij.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.