V Grenlandiji in na Danskem tisoči protestirali proti Trumpovim grožnjam s priključitvijo

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Dansko, ker te nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki bo stopil v veljavo 1. februarja, se bo po napovedih Bele hiše 1. junija zvišal na 25 odstotkov in bo ostal v veljavi vse do sklenitve dogovora o popolnem ameriškem nakupu otoka. Trump je svojo odločitev utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da bosta otok v nasprotnem primeru zavzeli Rusija ali Kitajska. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu poudarila, da Evropa ne bo pristala na izsiljevanje, in dodala, da Danska uživa močno podporo celotne celine. Skupina prizadetih držav, med katerimi so poleg omenjenih še Norveška, Švedska, Francija, Nizozemska in Finska, je v skupni izjavi opozorila, da Trumpove grožnje spodkopavajo čezatlantske odnose in tvegajo nevarno spiralno zaostrovanje gospodarskih napetosti. Grenlandija sicer že več kot 300 let ostaja avtonomni del danskega kraljestva. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti, kjer so tisoči prebivalcev kljub temperaturam pod lediščem korakali proti ameriškemu konzulatu. Protestniki so z nacionalnimi zastavami in vzkliki »Grenlandija ni naprodaj« izrazili odločno nasprotovanje ameriškim prizadevanjem za priključitev. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele že v začetku januarja, ko je Bela hiša nakup otoka označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti in prvič omenila možnost uporabe vojaške sile.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.