Trump napovedal uvedbo carin za osem evropskih držav zaradi spora o Grenlandiji

V prestolnicah Grenlandije in Danske so v soboto potekali množični protesti, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, ki so odločno zavrnili namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstranti v Nuuku in Københavnu so z napisi "Grenlandija ni naprodaj" in "Roke stran od Grenlandije" opozorili na pravico prebivalstva do samoodločbe. Protesti so se razširili tudi v druga večja mesta, kot so Aarhus, Aalborg in Odense, kjer so udeleženci izrazili solidarnost z grenlandskim ljudstvom Inuitov, ki se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svojega doma. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je predsednik Trump v soboto napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz več evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da bodo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Finska in Velika Britanija s 1. februarjem podvržene 10-odstotnim carinam. Če dogovor o nakupu Grenlandije ne bo dosežen, se bodo te carine 1. junija povišale na 25 odstotkov. Ameriški predsednik je svoje zahteve utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da Danska otoka ne more ustrezno zaščititi pred morebitnimi vplivi Kitajske in Rusije. Evropski voditelji in predstavniki Grenlandije so Trumpove grožnje označili za nesprejemljive in nevarne. Medtem ko Washington vztraja pri strateškem pomenu otoka zaradi bogatih mineralnih surovin in arktične lege, grenlandska in danska stran poudarjata, da gre za svobodno ljudstvo, ki ne namerava postati del Združenih držav Amerike. Dogajanje so v Københavnu spremljali tudi člani dvostrankarske delegacije ameriškega kongresa, ki so prav tako izrazili nasprotovanje predsednikovim enostranskim potezam in trgovinskim pritiskom na zaveznice v zvezi NATO.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.