Brazilsko združenje industrije rastlinskih olj (Abiove), ki predstavlja največje svetovne trgovce s sojo, je uradno napovedalo odstop od t. i. sojinega moratorija, s katerim so se podjetja od leta 2006 zavezovala, da ne bodo kupovala pridelkov z novoizkrčenih območij amazonskega pragozda. Ta odločitev predstavlja resno grožnjo okoljskim ciljem predsednika Luiza Inácia Lule da Silve, ki je obljubil popolno zaustavitev krčenja gozdov do leta 2030. Moratorij je v skoraj dveh desetletjih veljal za enega najuspešnejših zasebnih okoljskih ukrepov, saj je znatno prispeval k zmanjšanju uničevanja biodiverzitete v regiji. Razlog za umik iz dogovora tiči predvsem v novi državni zakonodaji nekaterih brazilskih zveznih držav, ki so začele ukinjati davčne ugodnosti za podjetja, ki sodelujejo pri moratoriju. Trgovci s sojo so se tako spopadli s finančnimi pritiski in izgubo konkurenčnosti, kar je privedlo do prekinitve zaveze. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bo odprtje trga za sojo iz spornih območij spodbudilo kmete h hitrejšemu izsekavanju gozda za namen kmetijskih površin, kar bo imelo dolgoročne posledice za svetovno podnebje. Brazilska vlada je napovedala, da bo skušala izgubo zasebne zaveze nadomestiti s strožjim izvajanjem zakonodaje in novimi spodbudami za trajnostno kmetijstvo. Strokovnjaki kljub temu ostajajo skeptični, saj so nadzorni organi v odročnih predelih Amazonije pogosto premalo opremljeni za učinkovito preprečevanje nezakonitih posegov v naravo. Dogodek odmeva tudi na mednarodnih trgih, saj bi lahko vplival na trgovinske odnose z Evropsko unijo, ki zaostruje pravila glede uvoza surovin, povezanih s krčenjem gozdov.