Izrael in Nemčija sta v Jeruzalemu podpisala obsežen sporazum o sodelovanju na področju varnosti, ki je usmerjen predvsem proti grožnjam Irana in njegovih regionalnih zaveznikov. Dokument, ki sta ga podpisala izraelski premier Benjamin Netanjahu in nemški notranji minister Alexander Dobrindt, poudarja globoko zavezanost Berlina varnosti judovske države, kar Nemčija utemeljuje s svojo zgodovinsko odgovornostjo po holokavstu. Podpisniki so v skupni izjavi obsodili delovanje skupin, kot so Hezbolah, Hamas in hutijevci, ter izpostavili, da iranske dejavnosti ne ogrožajo le Izraela, temveč tudi širšo regionalno stabilnost in mednarodno varnost. Ob robu podpisa se je izraelski zunanji minister Gideon Saar sestal z nemškimi predstavniki in pozval Evropsko unijo, naj iransko revolucijsko gardo uradno razglasi za teroristično organizacijo. Saar je poudaril, da Nemčija to stališče podpira že dlje časa, trenutne razmere na Bližnjem vzhodu pa po njegovem mnenju narekujejo takojšnje ukrepanje celotne povezave. Nemška delegacija je ob tem potrdila, da ostaja varnost Izraela eden izmed temeljev nemške zunanje politike. Sporazum prihaja v času zaostrenih odnosov med Iranom in Zahodom, zlasti glede iranskega jedrskega programa in podpore militantnim skupinam v Libanonu, Gazi in Jemnu. Dokument predstavlja pomembno diplomatsko in obrambno utrditev osi med Berlinom in Jeruzalemom, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo dinamiko znotraj Evropske unije glede sankcioniranja Teherana.

Izraelska policija je v nedeljo pridržala tesnega sodelavca in vodjo kabineta premierja Benjamina Netanjahuja zaradi suma oviranja preiskave o odtekanju zaupnih podatkov. Preiskava se osredotoča na domnevno nepooblaščeno razširjanje tajnih vojaških informacij, ki so neposredno povezane z vojno operacijo proti palestinskemu gibanju Hamas v Gazi. Po poročanju izraelskih medijev naj bi osumljenec posredoval dokumente, ki so vplivali na javno mnenje in potek pogajanj o izpustitvi talcev. Dogodek je sprožil nov val političnih napetosti v državi, saj kritiki opozarjajo na morebitno zlorabo obveščevalnih podatkov za politične namene predsednika vlade. Netanjahujev kabinet je v odzivu zanikal kakršno koli vpletenost ali nepravilnosti, vendar aretacija pomembnega člana osebja v času aktivnih spopadov predstavlja resen varnostni in etični izziv za trenutno vlado. Aretacija sledi obdobju povečane varnostne paranoje v Izraelu, ki so jo v preteklih mesecih zaznamovali tudi poskusi fizičnega ogrožanja premierja. Pravosodni organi zdaj preučujejo, ali je šlo pri uhajanju informacij za namerno manipulacijo z namenom spodkopavanja protestov družin talcev, ki zahtevajo takojšnje premirje.

Nemški zvezni notranji minister Dobrindt je po nedavnem požarnem napadu na berlinsko električno omrežje, ki je povzročil obsežen izpad elektrike, napovedal oster odziv države in celovit paket ukrepov proti levemu ekstremizmu. Minister je ob napovedi poudaril, da bodo varnostni organi "udarili nazaj", pri čemer se bodo osredotočili predvsem na okrepljen nadzor nad radikalnimi skupinami. Načrtovani ukrepi so neposreden odziv na sabotažo kritične infrastrukture, ki so jo po navedbah preiskovalcev izvedli levičarski skrajneži v sodelovanju z radikalnimi podnebnimi aktivisti. Vlada namerava s temi koraki izboljšati varnost oskrbe z energijo in preprečiti podobne incidente, ki ogrožajo javni red in mir v prestolnici. Dobrindt je v svoji izjavi izpostavil, da bo poudarek na preventivnem delovanju in strožjem sankcioniranju tistih, ki se zatečejo k nasilju pod krinko političnih ciljev. Poleg dodatnega nadzora paket predvideva tudi tesnejše sodelovanje med obveščevalnimi službami in policijskimi enotami pri varovanju ključnih vozlišč državne infrastrukture.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Nemški notranji minister Dobrindt je stotim Afganistancem preklical obljubo o sprejemu, zaradi česar jim v nekaj dneh grozi deportacija iz Pakistana. Prizadeti opisujejo svojo obupnost in obtožujejo nemško vlado, da žrtvuje človeška življenja zaradi političnega preračunavanja.

Nemčija je prvič po začetku sirske državljanske vojne leta 2011 izgnala obsojenega storilca v Sirijo. Poleg tega so istega dne izgnali tudi afganistanskega državljana v njegovo domovino. Predaja sirskemu režimu v Damasku je bila izvedena po pogajanjih s sirskimi oblastmi.

Nova anketa je pokazala, da večina Nemcev podpira načrte za zmanjšanje azilne migracije. Notranji minister Dobrindt je to označil za preobrat.

Notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) namerava iz Pakistana v Nemčijo pripeljati dodatnih 535 Afganistancev, ki jim grozi pregon. Predsednik Zelenih, Felix Banaszak, ga kljub temu kritizira, saj pravi, da bodo drugi prizadeti morali ostati.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je napovedal dodaten sprejem afganistanskih državljanov, ki se še nahajajo v Pakistanu in imajo zagotovljen vstop v Nemčijo. Opozicija kritizira počasnost postopka in govori o moralnem bankrotu nemške vlade glede na časovno stisko in nevarnosti.

V Nemčiji se je povečalo število opažanj dronov v bližini pomembnih objektov. Nov center za obrambo pred droni naj bi preprečeval vohunjenje, sabotaže in motnje zračnega prometa.

Nemška vlada je poročala o izvedbi nadaljnjih deportacij v Afganistan s komercialnimi leti, pri čemer so bili deportirani predvsem posamezniki, obtoženi ponavljajočih se kaznivih dejanj.

Nemški notranji minister Dobrindt je sporočil, da bo Nemčija sprejela dva beloruska opozicijska voditelja po tem, ko je beloruski voditelj Lukašenko pod pritiskom ameriškega predsednika Trumpa izpustil več zapornikov, vključno z znanimi imeni opozicije.

Nemška vlada naj bi prihodnji teden sprejela reformo državljanske podpore, kot je napovedal kancler Merz. Ministra Dobrindt in Reiche sta izrazila zadržke glede nekaterih formulacij v predlogu zakona, kar je sprožilo nezadovoljstvo v SPD. Kljub temu kancler Merz trdi, da v koaliciji ni spora glede te reforme.

Evropske države so dosegle dogovor o reformi skupnega azilnega sistema. Dogovor vključuje tudi podrobnosti o delovanju sistema do začetka izvajanja junija, vključno z dogovorom z Atenami.

Poljska je bila izvzeta iz mehanizma solidarnosti v okviru migracijskega pakta Evropske unije. Ministri držav članic EU so se strinjali, da Poljska ne bo dolžna sprejeti migrantov ali plačati nadomestila.

Nemška zvezna policija je uradno aktivirala novo enoto za boj proti dronom v Blumbergu, okrožje Barnim. Cilj enote je izboljšati preprečevanje vohunjenja, sabotaž in motenj v zračnem prometu. Vzporedno s tem se posodabljajo letališča za obrambo pred droni.

Zvezna vlada in dežele naj bi bile enako odgovorne za obrambo pred droni, pri čemer bi v nujnih primerih lahko prosile za pomoč Bundeswehr. Kritiki menijo, da to ne zadošča, in poudarjajo, da bi morala imeti zvezna policija osrednjo vlogo.

Nemška skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je ustanovila svoj novi podmladek v mestu Giessen, medtem ko so se na ulice zgrnile množice protestnikov. Protestniki so blokirali ceste in poskušali ovirati kongres stranke, ki je začel z več kot dveurno zamudo. Pričakuje se, da se bo protestov udeležilo do 50.000 ljudi.

V nemškem Giessnu je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) kljub protestom tisočih ustanovila svojo novo mladinsko organizacijo. Začetek konvencije stranke, ki nasprotuje priseljevanju, se je zamaknil za več kot dve uri, ker so protestniki blokirali ceste v mestu in okolici.

Nemški notranji minister Dobrindt je napovedal, da bo Nemčija v prihodnjih tednih sprejela dodatne afganistanske državljane, ki imajo zagotovilo za sprejem. Približno 1800 Afganistancev v Pakistanu čaka na sprejem v Nemčijo, vendar jih ne bo sprejetih vseh. Opozicija kritizira ministra Dobrindta in mu očita neodgovornost glede počasnega sprejemanja ljudi iz Afganistana.

Poročilo nemške zvezne policije za leto 2024 razkriva, da se je nasilje na nemških železniških postajah močno povečalo. Število spolnih deliktov se je povečalo za 19,2 odstotka, nasilnih dejanj za 5,9 odstotka, napadov na policiste pa za 10,2 odstotka, kljub povečanemu video nadzoru in uvedbi območij brez orožja.

V Nemčiji je leta 2024 zabeležen nov rekord v primerih nasilja v družini, s 265.942 žrtvami. Po podatkih Zveznega kriminalističnega urada (BKA) so žrtve v večini ženske (70,4 %). Posebej izstopa dejstvo, da so med osumljenci za nasilje v družini nesorazmerno pogosto prisotni tujci.

Fundacija Desiderius-Erasmus-Stiftung, ki je blizu stranki AfD, bi lahko prvič prejela sredstva iz nemškega državnega proračuna. Stranka Zeleni poziva notranjega ministra Alexandra Dobrindta, naj prepreči izplačilo.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je podprl odločitev Berlina, da sirskemu naturaliziranemu državljanu odvzame državljanstvo zaradi podpore Hamasu, saj meni, da je ukrep primeren za tiste, ki ne spoštujejo nemškega sistema vrednot. Nemška vlada zaostruje politiko priseljevanja in naturalizacije, medtem ko poteka javna razprava o tem, kdo pripada državi, in narašča podpora skrajni desnici. Sirijec, ki je kot otrok emigriral v Berlin, je po pridobitvi državljanstva na Instagram objavil fotografijo borcev Hamasa z napisom »Heroji Palestine«, zaradi česar so mu nemško državljanstvo odvzeli.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je poudaril, da želi Nemčija vzpostaviti odvračanje in obrambo v vesolju. Zvezni kabinet je sprejel strategijo za varnost v vesolju, katere cilj je boljša zaščita satelitov in preprečevanje oboroževanja v vesolju.

Ugotovljeno je bilo, da varnostne službe skoraj vsak dan opažajo drone, ki letijo brez dovoljenja, zato se je vlada odločila ukrepati s pomočjo Bundeswehra. Cilj je preprečiti oviranje zračnega prometa, prelete nad vojašnicami in ogrožanje ljudi.

Nemška vlada in notranji minister Dobrindt opozarjata na naraščajoče hibridne grožnje. Po poročilih naj bi bili droni, opaženi nad Nemčijo, povezani z rusko sencno floto. Dobrindt je Rusijo obtožil odgovornosti za nekatere prelete dronov, vključno s tistimi v bližini letališč.

Nemška vlada je prepovedala delovanje muslimanske skupine Muslim Interaktiv, ki jo obtožujejo kršenja človekovih pravic in demokratičnih vrednot s spodbujanjem antisemitizma in spolne diskriminacije. Izvedli so tudi racije proti drugim muslimanskim skupinam, ki naj bi ogrožale ustavno ureditev države.

Nemška vlada je prepovedala islamistično združenje zaradi širjenja idej o kalifatu in preziranja žensk ter manjšin. Notranji minister zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, Herbert Reul, se je odzval na prepoved in poudaril, da se demokracija brani pred takšnimi ideologijami.

Nemška vlada je ponudila denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki so obtičali v Pakistanu, če opustijo poskuse priselitve v okviru programa preselitve. Približno 2.000 Afganistancev je bilo odobrenih.

Po prepovedi islamističnega združenja Muslim Interaktiv je nemška policija izvedla preiskave v več objektih po Nemčiji. Preiskave potekajo tudi proti drugim skupinam.

Nemška vlada je uvedla program, v katerem ponuja denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki imajo sicer veljavno dovoljenje za vstop v Nemčijo, če se odpovedo svoji nameri priselitve. Cilj programa je zmanjšati pritisk na nemški migracijski sistem. Posamezniki naj bi prejeli do 10.000 evrov, če se odpovejo prihodu v Nemčijo.

V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.

Zunanji minister Wadephul je zaradi svojih dvomov o hitri vrnitvi sirskih beguncev v domovino tarča kritik znotraj lastnih političnih vrst. Generalni sekretar CDU, Linnemann, je razpravo označil za 'navidezni konflikt', medtem ko so drugi izrazili prepričanje, da je vrnitev za večino Sircev izvedljiva.

Moškega, aretiranega v Berlinu, bodo še danes pripeljali pred sodnika. Aretacija je bila izvedena s strani specialne enote v Berlin-Neuköllnu zaradi suma načrtovanja napada v Berlinu.

Kljub zaskrbljenosti zunanjega ministra Wadephula glede obsega uničenja v Siriji, nemško notranje ministrstvo vztraja pri načrtih za deportacijo sirskih beguncev. Wadephul je med obiskom v Siriji izrazil dvom o kratkoročni vrnitvi beguncev, vendar minister Dobrindt kljub temu želi omogočiti hitro vrnitev v državo in njegovo ministrstvo pripravlja ustrezne dogovore.

Alexander Dobrindt, savezni minister za notranje zadeve Nemčije, je predlagal, da bi se učenci v šolah sistematično poučevali, kako reagirati v kriznih situacijah in v primeru vojne. Predlog naj bi bil predstavljen na novembrski konferenci ministrov za notranje zadeve nemških pokrajin.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je desničarsko stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) označil za "nemško stranko Putina" in napovedal, da bodo preiskovalni organi preučili morebitne povezave politikov in uslužbencev AfD z Rusijo. Dobrindt trdi, da AfD odkrito kaže svojo bližino do ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar je sprožilo zaskrbljenost glede vpliva Rusije na nemško politiko.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) se je zavzel za to, da bi mlade v šolah pripravili na krize in morebitne vojne. Na prihajajoči konferenci notranjih ministrov novembra želi spodbuditi svoje kolege iz dežel, da bi v šolski urnik vključili dvourno pripravo na krizne razmere. Starejši učenci naj bi se naučili, katere grožnje obstajajo in kako se nanje pripraviti. Dobrindt meni, da so otroci pomembni prenašalci znanja v družine.

Nemški notranji minister Dobrindt in vodja Zveznega kriminalističnega urada (BKA) Münch sta predstavila poročili o stanju organiziranega kriminala in kriminala povezanega z drogami za preteklo leto. Dobrindt opozarja na "ogromen problem z drogami", medtem ko Rainer Wendt iz Policijskega sindikata izpostavlja porast tihotapljenja ljudi in spremembe v kriminalu, povezanim z drogami. Organizirani kriminal se premika na področja, kjer so šibkosti v sistemu. Največ postopkov se vodi na področju kriminala, povezanega z drogami.

Nemška vlada, ki uradno nima diplomatskih odnosov s talibani v Afganistanu, je po besedah notranjega ministra Alexandra Dobrindta blizu dogovora o rednem vračanju afganistanskih državljanov, ki so v Nemčiji storili kazniva dejanja. Pogovori naj bi bili tik pred zaključkom, kar bi omogočilo 'regularne' deportacije, morda celo s komercialnimi leti.

Več kot 20.000 Afganistancev bi moralo lani zapustiti Evropsko unijo, a se je le majhen del dejansko vrnil v Afganistan. Države so pozvale Evropsko komisijo, da obravnava to vprašanje kot skupno odgovornost na ravni EU.

Nemški Bundestag je potrdil spremembo zakonodaje, ki omogoča uporabo Taserjev (elektrošok naprav) pri nemški zvezni policiji. Notranji minister Alexander Dobrindt načrtuje nakup 10.000 teh naprav, ki bodo dopolnile standardno opremo policistov, kot so palice in strelno orožje. Uporaba Taserjev ostaja kontroverzna.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) se zavzema za uporabo Bundeswehra pri obrambi pred droni v Nemčiji, saj meni, da policija ne more učinkovito preprečevati groženj, ki jih predstavljajo vojaški droni. Dobrindt želi razširiti pomoč Bundeswehra pri tej nalogi.

Nemško notranje ministrstvo je sporočilo, da se Nemčija pripravlja na deportacijo mladih Sircev, tudi v primerih, ko nimajo policijske kartoteke. Minister Alexander Dobrindt je za Bild povedal, da je glavni cilj tega ukrepa...

Notranji minister Nemčije, Dobrindt, se je znašel pod plazom kritik s strani SPD glede njegovih predlogov o uvedbi neomejenega pripora za deportacijo kriminalcev in nevarnih posameznikov. SPD meni, da je takšen ukrep protiustaven. Hkrati pa se pripravlja sporazum o vračanju oseb s Talibanom.

Na meji med Pakistanom in Afganistanom je prišlo do hudih oboroženih spopadov, ki so zahtevali več deset žrtev na obeh straneh. Talibani so sporočili, da je Kabul sprožil operacijo kot povračilni ukrep za bombardiranja Islamabada na afganistanskem ozemlju pretekli petek. Pakistan je obljubil oster odgovor.

Nemška vlada je zaradi vse pogostejših opažanj dronov v bližini letališč in železniških postaj sprejela ukrepe za izboljšanje obrambe pred njimi. Do konca leta naj bi Bundespolizei okrepili s specializirano enoto za boj proti dronom, vzpostavljen pa bo tudi skupni center za obrambo pred droni, ki ga bosta vodila zvezna vlada in dežele. Zakonodaja omogoča Bundespolizeiju, da sestreljuje sovražne drone. Vzporedno s tem Bundeswehr prejema 20 novih bojnih letal, kar predstavlja milijardno investicijo.

AfD je podprla zahtevo stranke BSW po ponovnem štetju glasov na volitvah v Bundestag, čeprav bi lahko BSW zaradi tega izgubila nekaj svojih sedežev v parlamentu. Sahra Wagenknecht poziva tudi Linkspartei in Zelene, da podprejo zahtevo po ponovnem štetju glasov.

Nemška vlada je sprejela zakon, ki zvezni policiji daje večja pooblastila za boj proti dronom, vključno z možnostjo njihovega sestrelitve. Novi predpisi so namenjeni zaščiti letališč in odzivu na vse večjo grožnjo, ki jo predstavljajo droni. V okviru teh prizadevanj bo ustanovljen obrambni center znotraj Zvezne policije.