Hrvaški premier Andrej Plenković je v hrvaškem saboru ostro kritiziral predsednika države Zorana Milanovića in ga obtožil vodenja izolacionistične zunanje politike. Po Plenkovićevih besedah hrvaška vojska zaradi predsednikovih odločitev ne sodeluje v vojaškem segmentu sestankov t. i. koalicije voljnih, kar naj bi škodovalo ugledu države med mednarodnimi partnerji. Premier je poudaril, da mora biti Hrvaška prisotna pri odločanju za skupno mizo s svojimi zavezniki, namesto da se pod Milanovićevim vodstvom oddaljuje od ključnih varnostnih pobud. Spor med vodilnima politikoma se je dodatno zaostril z osebnimi diskreditacijami, pri čemer je Plenković opoziciji in predsedniku očital pomanjkanje državniške drže. Premier je izpostavil, da Milanovićeva politika neposredno vpliva na operativno vključevanje hrvaških oboroženih sil v mednarodne operacije in koordinacije. Plenković trdi, da takšno ravnanje povzroča spore z zavezniki in slabi hrvaški zunanjepolitični položaj. Razprava v saboru je razkrila globok razkol v hrvaškem državnem vrhu glede obrambne politike in sodelovanja v okviru zveze NATO ter Evropske unije. Medtem ko vlada zagovarja aktivno vlogo in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti, predsednik Milanović vztraja pri bolj zadržani drži, kar premier interpretira kot škodljivo delovanje, ki Hrvaško potiska na rob pomembnih mednarodnih dogajanj.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je po seji vlade odzval na očitke predsednika države Zorana Milanovića glede nakupa francoskih bojnih letal rafale. Plenković je navedbe predsednika označila za nerealne in nepomembne, pri čemer je poudarila, da so hrvaška letala bolje opremljena od tistih, ki jih kupuje Srbija. Premier je Milanoviću očital zavist in neukrepanje na področju modernizacije hrvaškega vojnega letalstva v času njegovega premierskega mandata. Plenković je zavrnil predsednikove trditve, da vlada pri nakupu ni ustrezno zaščitila nacionalnih interesov, ker je Francija ista letala prodala tudi Srbiji. Pojasnil je, da države, ki proizvajajo tako visoko tehnologijo, svoje oborožitve prodajajo številnim državam z različnimi medsebojnimi odnosi, kar v mednarodnem prostoru ni nenavadno. Ob tem je izpostavil, da se Milanović pred leti ni želel izreči o predlogu za nakup letal, ko mu ga je vlada poslala v obravnavo. Spor med vodilnima hrvaškima politikoma se je zaostril po Milanovićevi izjavi, da se projekt privabljanja Srbije na Zahod izvaja na škodo hrvaških strateških interesov. Plenković je tezo označil za poskus motenja političnega prostora in dodal, da so hrvaški rafali tehnološko naprednejši od srbskih različic, s čimer je odgovoril na pomisleke o regionalnem ravnovesju moči.

Premier Andrej Plenković je zavrnil kritike predsednika Zorana Milanovića, ki trdi, da je Francija Hrvaški 'uvalila' rabljena letala Rafale, medtem ko Srbiji prodaja nove. Plenković je ponovil, da so bile kritike neutemeljene.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med uradnim obiskom v Zagrebu izpostavil, da varnost Ukrajine neposredno vpliva na varnost celotnega zavezništva. Na srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je Rutte pohvalil Hrvaško kot zanesljivo in vitalno partnerico, ki kljub ruskim poskusom odvraćanja ostaja neomajna pri podpori Kijevu. Plenković je ob tej priložnosti razkril, da je Hrvaška od začetka leta 2022 Ukrajini namenila že 15 paketov vojaške pomoči v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Medtem ko so v Zagrebu potekali diplomatski pogovori o dolgoročni stabilnosti regije, so ukrajinske obrambne sile dosegle pomemben uspeh na bojišču. Pripadniki 2. korpusa nacionalne garde, znanega pod imenom Hartija, so ponovno prevzeli nadzor nad stavbo mestnega sveta v Kupjansku. Ta operacija simbolizira vztrajnost ukrajinske vojske pri osvobajanju zasedenih ozemelj v času, ko se Rusija spopada z omejenimi viri in notranjimi proračunskimi pritiski. Strateško povezovanje Hrvaške in Nata v podporo Ukrajini se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Rutte je poudaril, da modernizacija hrvaške vojske in povečevanje obrambnih izdatkov prispevata h krepitvi celotnega vzhodnega krila zavezništva. Obisk v Zagrebu potrjuje enotnost članic Nata v trenutku, ko so nekateri regionalni voditelji, predvsem madžarski premier Viktor Orban, izrazili zadržke do nadaljnje integracije Ukrajine v zahodne strukture.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med uradnim obiskom na Hrvaškem izrazil navdušenje nad turško tehnologijo brezpilotnih letalnikov Bayraktar TB2, ki jih je Zagreb nedavno vključil v svojo vojaško opremo. Rutte si je sisteme ogledal v družbi hrvaškega premierja Andreja Plenkovića ter poudaril pomen tehnološkega napredka za zavezniško obrambno zmogljivost. Prvi mož severnoatlantskega zavezništva je poudaril, da ga je turška tehnologija, ki so jo Hrvaška in druge države članice kupile od Turčije, močno impresionirala. Po njegovih besedah gre za pomemben prispevek k varnosti in operativni učinkovitosti Natovih sil na jugovzhodnem krilu zavezništva. Obisk je potrdil tesno sodelovanje med Hrvaško in Turčijo na področju obrambne industrije, hkrati pa je služil kot platforma za Ruttejevo potrditev strateškega pomena naložb v sodobne vojaške zmogljivosti znotraj zveze Nato.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu napovedal, da zavezništvo pripravlja nove ukrepe za krepitev varnosti na območju Arktike. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da regija ostane varna in stabilna, kar zahteva usklajeno delovanje vseh zaveznic. Obisk v sosednji Hrvaški je minil v znamenju razprav o strateški pomembnosti severnih ozemelj in ohranjanju enotnosti znotraj Nata. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob robu srečanja komentiral napetosti, ki so nastale zaradi napovedi Združenih držav Amerike o morebitni priključitvi Grenlandije. Izpostavil je nujnost medsebojnega spoštovanja med zaveznicami in poudaril, da to načelo velja tudi za ZDA. S tem se je Hrvaška postavila na stran tistih članic, ki izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi težnjami Washingtona glede suverenosti danskih avtonomnih ozemelj. Srečanje v Zagrebu je osvetlilo geopolitične izzive, s katerimi se zavezništvo sooča ne le na vzhodnem krilu, temveč tudi na skrajnem severu. Razprave so potrdile, da Arktika postaja novo prizorišče strateškega tekmovanja, kjer bo moral Nato uravnotežiti interese svojih članic z vse večjimi apetiti velesil po nadzoru nad naravnimi viri in plovnimi potmi.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov. HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje. Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović sta v torek uputila božične čestitke vernikom, ki ta praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. Premier Plenković je v svojem sporočilu poudaril, da je v današnjem času bolj kot kdaj koli prej pomembno negovati partnerstvo, vzajemno spoštovanje in medsebojni dialog. Izpostavil je nujnost skupnega prizadevanja za blaginjo Hrvaške ter krepitev vrednot, ki povezujejo vse državljane ne glede na njihovo versko pripadnost. Predsednik Milanović se je pridružil čestitkam in izrazil željo po miru in razumevanju med ljudmi. Tradicionalna praznična sporočila najvišjih državnih predstavnikov so namenjena predvsem srbski narodni skupnosti na Hrvaškem in drugim pravoslavnim vernikom. Dogodek odraža prizadevanja hrvaške politike za ohranjanje stabilnih mednacionalnih odnosov znotraj države, kar je ključno za socialno kohezijo v regiji, kjer so verski prazniki pogosto priložnost za potrditev dobrososedskih odnosov.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

V starosti 94 let je umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški novinar, zgodovinar, politolog in nekdanji diplomat. Meštrović, ki je bil sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je večji del življenja preživel v emigraciji v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor in novinar za ugledne medije, med drugim za revijo Time. Njegovo delo je bilo ključno pri ohranjanju hrvaške politične misli v tujini, saj se je aktivno zavzemal za neodvisnost Hrvaške in demokratične procese. Po vrnitvi v domovino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno vstopil v hrvaško politiko in diplomacijo. Bil je poslanec v hrvaškem saboru ter veleposlanik v Bolgariji. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob njegovi smrti družini izrazil sožalje in poudaril, da bo Meštrović ostal zapisan v zgodovini kot človek, ki je s svojim intelektualnim in političnim delovanjem v emigraciji odločilno prispeval k mednarodni prepoznavnosti hrvaških teženj po samostojnosti. Njegov prispevek k hrvaški kulturi in znanosti ostaja neizbrisan, saj je bil tudi vnet zagovornik ohranjanja očetove umetniške dediščine.

V Zagrebu gradnja novega stadiona v Kranjčevićevi ulici, znanem kot domovanju v "Ulici pesnikov", poteka skladno s časovnico in vidno napreduje. Gradbeni delavci so že postavili prve obrise severne tribune, ki bo kot prva v celoti dokončana v sklopu te faze projekta. Novi objekt bo temeljito spremenil podobo stadiona, ki je do zdaj premogel le dve tribuni, hkrati pa bo služil kot začasni dom nogometnega kluba Dinamo, medtem ko bo potekala celovita rekonstrukcija njihovega matičnega stadiona Maksimir. Projekt, ki je ključen za športno infrastrukturo hrvaške prestolnice, naj bi bil v celoti zaključen do konca leta 2026. Dela na lokaciji so se intenzivirala po tem, ko so bile odstranjene stare konstrukcije in pripravljeni temelji za sodobnejše tribune. Čeprav splitski Poljud še vedno čaka na svojo prenovo, Zagreb z aktivno gradnjo v Kranjčevićevi kaže jasen napredek pri modernizaciji nogometnih objektov, ki bodo izpolnjevali standarde za mednarodna tekmovanja.

Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je državljanom v domovini in tujini čestital ob vstopu v novo leto 2026 ter pri tem poudaril dosežke svoje vlade v preteklem letu. Po njegovih besedah je Hrvaška v zapletenih globalnih okoliščinah leta 2025 ostala stabilna in varna država, ki beleži gospodarsko rast nad povprečjem Evropske unije. Premier je v svojem nagovoru izrazil optimizem glede prihodnosti in državljanom zaželel predvsem zdravja, miru ter družinske sreče. Plenković je za leto 2026 napovedal tri ključne prioritete, s katerimi namerava vlada nadaljevati pot stabilizacije in razvoja. Kljub številnim izzivom, s katerimi se je država spopadala v preteklosti, premier ocenjuje, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti pri ohranjanju socialne kohezije in krepitvi hrvaškega gospodarstva. Vlada se bo v prihodnjem obdobju osredotočila na nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda in utrjevanje mednarodnega položaja države v okviru evropskih institucij.

Rimokatoliška cerkev in verniki so praznovali božič po gregorijanskem koledarju, pridružile so se jim tudi protestantske, anglikanske in pravoslavne cerkve. Predsednik Skupščine mesta, Ivica Momčilović, je poslal čestitke župniku Goranu Avramovu in vsem vernikom katoliške veroizpovedi. Čestitke so izrekli tudi uradniki in predstavniki političnih strank.

V Zagrebu je prišlo do ostrega spora med Dalijo Orešković in Zlatkom Hasanbegovićem, v katerem sta si izmenjala ostre besede glede politične pripadnosti in delovanja. Hasanbegović je označil Oreškovićevo za 'brezkoristnega idiota' Andreja Plenkovića in HDZ-a, kar kaže na globoke politične razkole.

Hrvaška olimpijska zveza (HOO) je že 32. zapored razglasila najboljše športnike leta 2025. Naziv športnikov leta so prejeli smučarka Zrinka Ljutić, judoistka Lara Cvjetko in strelec Josip Glasnović. Na slovesnosti v Zagrebu so bili prisotni tudi nekdanja predsednica Kolinda Grabar Kitarović s soprogom Jakovom, premier Plenković in številni drugi športniki.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da je ustaštvo na Hrvaškem primerna ideologija. Njegova izjava je bila odziv na komentar hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je ustaški pozdrav "Za dom spremni" označil za logičnega in normalnega.

Premier Andrej Plenković je napovedal sprejetje uredbe z zakonsko močjo, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo ključne določbe Zakona o osebni asistenci. Plenković je kritiziral sodišče, ker naj ne bi upoštevalo števila razpoložljivih asistentov in finančnih posledic odločitve. Prav tako je komentiral transparent 'Za dom spremni' na Maksimiru, ki ga je označil za 'logično sporočilo Tomaševiću'.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil pričakovanje, da bo Črna gora naredila nadaljnje korake pri reševanju odprtih bilateralnih vprašanj, kot so vprašanje pogrešanih oseb, odškodnine za hrvaške internirance in status šolskega broda Jadran. Plenković je poudaril, da o teh vprašanjih redno komunicira s črnogorskima voditeljema, Jakovom Milatovićem in Milojkom Spajićem, ter da si želijo rešiti odprta vprašanja v duhu dobrososedskih odnosov.

Hrvaški premier Andrej Plenković je po srečanju na vrhu EU izjavil, da je Evropska unija sprejela strateško odločitev o financiranju Ukrajine in s tem pokazala, da jo podpira. Plenković je tudi poudaril, da bo Hrvaška iz evropskega proračuna prejela še več sredstev.

Evropska unija je po dolgih pogajanjih dosegla dogovor o dodelitvi 90 milijard evrov posojila Ukrajini, pri čemer Madžarska, Češka in Slovaška niso sodelovale. Srbijanski minister Bratina je izjavil, da bi morala Hrvaška, podobno kot Ukrajina, plačati z ozemljem. Premier Plenković se je udeležil vrha EU v Bruslju, kjer so razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine, čemur Belgija ostro nasprotuje. Ursula von der Leyen in njena ekipa pa si prizadevata za uporabo ruskega premoženja za financiranje ukrajinske vojske, kljub pravnim vprašanjem in dolgovom Kijeva.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da sta Črna gora in Albanija dosegli izjemen napredek v procesu evropskih integracij. Ta napredek naj bi bil navdih za druge partnerje na Zahodnem Balkanu. Izjava je bila podana po vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana, ki se ga Srbija prvič ni udeležila. Von der Leynova je poudarila, da je širitev EU po več kot desetletju postala realna možnost.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan je bila poudarjena potreba po širitvi EU zaradi geopolitičnih izzivov. Viktor Orban je kritiziral odnos Bruslja do Srbije kot nepošten in sramoten. Skupna deklaracija je bila sprejeta brez Srbije, poudarjeno pa je bilo, da pomanjkanje normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino upočasnjuje njuno pot proti EU. Ursula von der Leyen je izpostavila, da je širitev EU po več kot desetletju ponovno postala realna možnost, ter pohvalila Črno goro in Albanijo.

Srbija se prvič po 15 letih ni udeležila vrha Zahodni Balkan-Evropska unija v Bruslju. Plenković je dejal, da ne ve, zakaj ni bilo predstavnikov Srbije, in da mora Vučić to pojasniti. Medtem Košta je poudaril, da je pot Črne gore v EU pospešena.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić je komentiral polemike glede zakonov o prostorskem urejanju in gradnji. Poudaril je, da celo tisti del stroke, ki zakonov ne podpira, ne meni, da so protiustavni. Bačić je izpostavil tudi koristi teh zakonov, pri čemer je navedel primer Omišlja, kjer bi brez teh zakonov plačevali dražji plin. Govoril je tudi o izgradnji avtoceste proti jugu Hrvaške.

Na obeležitvi 36. obletnice ustanovitve zagrebške organizacije HDZ so podprli novega predsednika Ivana Matijevića in kritizirali stranko Možemo! zaradi nesposobnosti pri vodenju mesta. Andrej Plenković je poudaril, da je čas za zmago HDZ v Zagrebu, podobno kot so zmagali v Splitu, ter dodal, da namesto izboljšanja prometa, Možemo! riše mačke.

Hrvaški premier Andrej Plenković je pozval sodišča, naj uporabijo stroge kazni za femicid, ki so jim na voljo. Izrazil je zaskrbljenost, da je zadnji zločin storil oseba, ki je bila že prej evidentirana kot nasilnež, in poudaril, da bi moral sistem preprečiti, da postane morilec.

Tin Jurak je bil na Općem saboru izvoljen za novega predsednika Mladeži HDZ. Poudaril je, da bo še naprej jasno artikuliral stališča o ključnih temah za mlade. Vodstvo stranke je pozvalo Mladež, da jim pomaga pri oblikovanju strankarskih politik in da so pripravljeni prevzeti odgovornost. Mladež HDZ je največja.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je na strankarskem srečanju izjavil, da premier Andrej Plenković ne pošilja sporočil proti radikalizmu v družbi, temveč 'pleše tango z balkanskim vonjem'. SDP se bo po njegovih besedah še naprej boril proti radikalizmu in za boljši standard državljanov.

Hrvaška bo v prihodnji finančni perspektivi v proračun Evropske unije letno vplačevala povprečno 1,5 milijarde evrov. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je izpostavil, da to kaže na to, kako je Hrvaška "okrepljena, močnejša in večja". Povečanje vplačil je povezano z gospodarsko rastjo države.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je nadaljeval obisk v Nišu z obiskom kasarne "Mija Stanimirović". Po obisku kasarne je Vučić obiskal industrijske obrate in podjetja v Nišu in Gadžinem Hanu. V Nišu je Vučić izjavil, da je v svetu prisotna splošna nervoza glede orožja in da bi bila morebitna nova vojna veliko večja, z desetkrat več žrtvami kot v Ukrajini.

Hrvaški premier Andrej Plenković je obiskal Banjaluko, kjer se je srečal z banjaluškim škofom Željkom Majićem in prisostvoval položitvi temeljnega kamna za študentsko-kulturni pastoralni center Petrićevac. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od podpore Hrvatom v Bosni in Hercegovini.

Premier Hrvaške, Andrej Plenković, je izjavil, da borbeni avioni Rafal, ki jih Srbija nabavlja od Francije, niso opremljeni na ravni, kot jo imajo zavezniki v NATO, vključno s Hrvaško.

Hrvaška in Nemčija sta sklenili sporazum o nakupu 44 tankov Leopard 2A8 v vrednosti 1,3 milijarde evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je v Berlinu gostil hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, s katerim sta se strinjala, da se Evropa sooča z velikimi izzivi.

Donald Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do božiča za sprejetje mirovnega sporazuma z Rusijo, sicer naj bi ZDA prenehale dobavljati sisteme Patriot, s čimer bi ukrajinska zračna obramba postala ranljiva. Trump je tudi izrazil razočaranje nad Zelenskim, ker se ni odzval na ameriški mirovni načrt, in dejal, da je Rusija v močnejšem pogajalskem položaju. Poleg tega je Trump priznal naklonjenost eni izmed ruskih regij.

Zijad Krnjić, strokovnjak v imenu Vlade Federacije BiH v upravnem odboru Uprave za posredno obdavčenje (UIO) BiH, je ponovno zavrnil pravilnik, ki bi omogočil odprtje novega mejnega prehoda Gradiška. Amidžić je predlagal, da ga Vlada Federacije BiH razreši, sicer naj bi tudi oni nasprotovali odprtju mejnega prehoda. Krnjićevo dejanje preprečuje tudi prerazporeditev sredstev od DDV.

Fondacija Center za demokratijo je ocenila, da mora Srbija izvesti reforme države in družbe, da bi se približala standardom demokracije, človekovih pravic in vladavine prava, ki jih uživajo državljani razvitih držav Evrope in sveta. Poudarili so, da v pristopu k Evropski uniji vidijo še večje jamstvo za zaščito človekovih pravic v Srbiji.

Hrvaški premier Andrej Plenković je med obiskom v Berlinu poudaril izjemno odpornost Ukrajine in pozval k močnejšemu pritisku na Rusijo. V govoru je izpostavil, da je Evropa na razpotju, pri čemer je Hrvaška zaradi svojih vojnih izkušenj edinstvena. Plenković se je zavzel za poglobitev sodelovanja med Nemčijo in Hrvaško na področju varnosti.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Osrednja tema srečanja je bila krepitev sodelovanja na področju obrambe, s poudarkom na podpisu pogodbe o nakupu francoskih havbic caesar v vrednosti 328 milijonov evrov.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, kjer sta podpisala več sporazumov o krepitvi bilateralnih odnosov, predvsem na področju obrambe. Med drugim sta podpisala akcijski načrt za obdobje 2026–2028, ki je ključen za izvajanje hrvaško-francoskega strateškega partnerstva.

Volodimir Zelenski se je v Londonu sestal z Emmanuelom Macronom, Kirom Starmerjem in Friedrichom Merzem, da bi uskladili naslednje korake v mirovnih pogajanjih. Razpravljali so o potrebnem enotnem stališču Evrope, Ukrajine in ZDA. Ukrajinski predsednik je opozoril, da Ukrajini primanjkuje 800 milijonov dolarjev za nakup ameriškega orožja do konca leta. Sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine je napovedal, da bo ukrajinska delegacija v ZDA prejela dokumente iz Moskve.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Franciji srečal s predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je za hrvaško delegacijo priredil svečano večerjo. Spremljala ga je soproga Ana Maslać Plenković.

Papa Lav XIV. je v Vatikanu sprejel hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki ga je povabil na obisk Hrvaške in mu podaril monografijo "Incunabula Croatica". Med avdienco so razpravljali o krepitvi odnosov med Hrvaško in Sveto Stolico. Ni bilo novosti glede morebitne kanonizacije Stepinca.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je obiskal papeža Lava XIV. v Vatikanu. Papeža je povabil na obisk Hrvaške in mu podaril vredno monografijo »Incunabula Croatica«, da bi se seznanil s hrvaško kulturo, pismenostjo in tradicijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v Rimu izjavil, da Hrvaška podpira dvodržavno rešitev za Izrael in Palestino. Dodal je, da Palestina Hrvaške ni priznala, niti pred 33 leti niti kasneje. Poudaril je, da razumejo kompleksnost situacije.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Vatikanu srečal z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Pietrom Parolinom. Pogovarjala sta se o čimprejšnjem končanju vojne v Ukrajini in doseganju pravičnega miru, ki bo zagotavljal ukrajinsko suverenost in temeljna načela mednarodnega prava. Poudarila sta tudi pomembnost enakopravnosti vseh treh narodov v Bosni in Hercegovini.

V Splitu je bil v sredo pozno zvečer v bližini zapora zaboden policist, ki je bil pri tem huje ranjen. Policija je že pridržala eno osebo v povezavi z napadom. Premier Andrej Plenković je policistu zaželel hitro okrevanje in obsodil napad.

Znanstveni svet za turizem HAZU je v pismu premierju Andreju Plenkoviću izrazil zaskrbljenost glede treh zakonov, ki se nanašajo na urejanje prostora. Ocenjujejo, da zaradi številnih pomanjkljivosti Hrvaška tvega dolgoročno izgubo prostorske identitete in nadzora nad ozemljem, če bodo sprejeti Zakon o prostorskem urejanju, Zakon o gradnji in Zakon o energetski učinkovitosti brez strateškega premisleka.